honey
|
Oprosti, Prašička( ), ampak to je TVOJE življenje, se ti ne zdi? Jaz sem že od vsega začetka bila bolj samostojna, mami nikoli nisem govorila o svojih problemih in težavah, pa še danes ji ne, ko sem poročena in imam otroka. Zato imam moža in prijateljico, da se ji izpovem. Mogoče bi bilo to tudi v tvojem primeru dobro, sploh, če potem dobiš servirano nazaj iz njenih ust. Glej, tudi mojega moža nikoli niso res sprejeli, ampak so ga pač prenašali. Zdaj sta mož in moj oče že več kot 1 leto skregana oz. se oče drži na mojega moža iz ne vem kakšnega razloga (pa po pravici povedano, me tudi ne zanima ne) in to sva pač oba z možem sprejela in pri tem je tako ostalo. Midva nisva nič na škodi, pač ne hodiva več k njim na kosilo, v nedeljo popoldan ne hodimo k njim na kavo in to je pač to. Za kakšen rojstni dan gremo k njim, smo tam pol ure in gremo domov. Pa ti po pravici povem, se sploh ne obremenjujem s tem, ker imam dovolj svojih težav in problemov, da se bom obremenjevala s tem, kaj je moj mož naredil očetu, da ga pač ne mara. Glavno je, da se imava midva rada, pa bova vse prenesla. Zato ti pa predlagam, pogovori se s fantom, po možnosti se preseli k njemu živet, ker če te doma preživljajo starši, te bo najbrž lahko tudi on (saj najbrž ti starši ne kupujejo oblek ipd.). Ker mislim, da je vajina zveza bolj pomembna, ker boš z njim živela do konca življenja, od staršev se boš pa morala enkrat odklopit - prej ali slej, zlepa ali zgrda. Je pa bolj pomembno, da imaš partnerja, ki mu lahko zaupaš in se zaneseš nanj.
|