|
žiža -> žiža+sara (31.10.2004 15:38:28)
|
en lep pozdravček vsem skupaj!
po treh tednih se končno javljam. mi smo kr na enkrat postali tričlanska družinica. malo prehitro je bilo vse skupaj, ampak je naša mala sara zdrava punca tako da je prav vseeno če je na svet prijokala celih 6 tednov prezgodaj.
bilo je tako da mi je kar na lepem odtekla voda in moj me je odpeljal v porodnišnico, kjr so mi naredili CTG, ki pa ni pokazal nič posebnega. tako sem pristala na oddelku, kjer sem dobivala ene inekcije za plučka male neučakanke. je bilo vse skupaj kr malo čudno, sploh si nisem predstavljala da lahko že kar rodim. No in v tem stilu je minila noč brez spanca, brez hrane... voda je ves čas od mene tekla, pa Ctg-ji na vsake par ur... Nič fletno. No zjutraj pa je končno padla odločitev. Gospa a bomo danes rodili?!?
No in tako sem dobila mal čez dve umetne popadke, odprta sem bila 3cm in zadeva se je pričela. Popadki so bili zelo znosni. Vmes sva z bodočim očkom še imena izbirala, ker točno izbranih še vedno nisva imela. Na Saro v celi nosečnosti niti enkrat nisva pomislila. No takrat mi je bil pa to ta naj lepši ime. Sicer sva itak ves čas mislila da bo fantek... ob pol petih je prišla sestra in ugotovila da sem še vedno odprta 3cm-je. Takrat me je pa malo zvilo, no ampak mi je potem dokonca predrla mehur, mlo pojačala popadke in vsa stvar se je začela hitreje odvijati. Zelo sem se sprostila med vsakim popadkom sem dobesedno zaspala, pa četudi je bilo samo 1 min. časa. Sem se hotla celo potuhniti in kakšen popadek prespat, pa ni šlo ( hahaha ) Potem pa je sestra kr naenkrat oznanila da bomo rodili. Parkrat sem močno pritisnila in malo dete je bilo zunaj. In glej ga vragca ni bil fantek. Bila je Sara. Velika 46cm in lahka 2560g. Naj povem da je bil porod zame najlepše doživetje v življenju. Saj se mogoče spomnite da sem sama največja jokica kr se tiče bolečin in podobnih reči, ampak porod je zakon zadeva. Bila sem tudi šivana, pa tud to sem preživela po 14dneh so se pocelili in sem sedaj kot nova. Pa še ena stvar ki jo nikakor ne smem pozabit, moj najljubši možiček, ki mi je ves čas stal ob strani je gotovo najzaslužnejši da je porod bil tak kot je bil. Saj fizični res ni mogel kaj dosti pomagati ampak vreden je bil več kot tisoč EA-jev.
Tako to je moja izkušnja. Doma še vedno nimam računalnika tako da se oglasim soet ko pridemo k stari mami na obisk. Držte se vse nosečke ki se bližate svojim datumom, pa tud vse ostale lepo crkljajte svoje trebuščke!
poljubček SARA,mami,oči
|
|
|
|