Gina
|
A veš, tole je zdaj kar malo neugodno, odgovarjati na to, ker v bistvu mi tukaj nimamo pojma, o kakšne vrste igrah in kako hudih decibelih govoriš. Če gre za normalno otroško igro, potem se mi zdi, da kaj takega ne moti nikogar, razen preobčutljivih starih tetic, če pa gre za to, da so otroci izven meja nekega osnovnega bontona, ko postanejo neukrotljivi in sami sebi in svojim divjaško-včasih tudi kletvičarskim igricam prepuščeni. Tipičen primer za to so rojstni dnevi, ko množica otrok skače po posteljah, divja, tuli, starši pa ne vedo, kako bi jih ustavili v tuljenju in si mislijo, saj bodo kmalu šli, pa ne ukrepajo - podobno se dogaja, kadar je skupaj nekaj otrok, ki so vsi zelo izzivalnega karakterja, pa še živahni zraven - taki otroci se pogosto ne znajo igrati normalno glasno in normalne igre, ampak izzivajo drug drugega in ob tem tulijo in se zabavajo, vidiš, takih iger pa tudi jaz ne bi prenašala dolgo, bi zihr kaj rekla. Tako da ti ne vem povedat, ali imaš prav ti ali tvoj sosed. Morala bi videti in slišati. Je pa tako, da ti v svojem srcu zihr točno veš, ali so otroci v mejah normale ali svojim otrokom vedno preveč pustiš in so podivjani. In če v srcu veš, potem ti je jasno, da če imaš prav ti, je čisto vseeno, kaj tetice rečejo, če pa imajo prav tetice v soseščini, potem je pa skrajni čas, da otroke v roke vzameš, a ne. In v obeh primerih je čisto vseeno, kaj mi mislimo.
|