trojči
|
Aha, čisto prav imaš Nežna. Še vedno se dogaja, da je prisotna miselnost, ko ljudje vidijo samohranilko z otrokom na sprehodu, ona velja za ubogo revo, ko pa vidijo celo družino, so pa oni srečna družina. Se pa nekaj resno sprašujem, bi bile te ženske (najprej psihično, nato še fizično zlorabljene) sploh sposobne samostojnega življenja? Partner jih je, nenamenoma seveda  , spravil v položaj, ko ne znajo ven. V glavo imajo zabito, da ne znajo in ne morejo živeti same. Zakaj vztrajajo, mi nikoli ne bo jasno, edini možni odgovor, ki mi ni prav nič všeč, je, da imajo interes ostati. Da drži tisto, da nikogar ne moreš spremeniti, da le če ima on interes oditi, odide.
Anonimna, naredi sama pri sebi inventuro, preberi literaturo, najlažje je narediti nič, a imaš dolžnost kot mama, da zagotoviš svojim otrokom mirno in varno otroštvo. Oni imajo prednost pred vsem. Apeliram tudi na vse ostale, ki živijo v nasilnem razmerju. V stiku sem z materami, ki so zdaj stare 40, 50 let, vse po vrsti pravijo, da jih zdaj gloda, da si ne morejo odpustiti. Da imajo boljše in slabše dneve. A da jih neizmerno boli, ker so postavile sebe pred otroka. Da je otrok zaradi njih trpel. Sprašujejo se še in še, o ljubezni do otrok, ali imajo otroci radi njih......jaz pravim ven, ven iz takih zvez.
< Sporočilo je popravil trojči -- 18.6.2007 10:33:28 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Kar vprašaj kakšno, ki ima take izkušnje.Tako se vse začne
zate!
