|
piščanc -> srečno spolno življenje? (12.6.2007 13:41:25)
|
Če s partnerjem ravnamo kot s starim foteljem, še najmanjša iskrica ugasne.«
Esther Perel, partnerska terapevtka v New Yorku
Prava ali zasvojenska spolnost?
Mislim, da bi bilo med ljudmi pol manj zmede v zvezi s seksom, če bi si priznali, da obstajata dve vrsti spolnosti:
- Prva izhaja iz ljubezni in iz želje, da bi se ljubljeni osebi pustili spoznati, da bi se prepoznali z iskricami v njenih očeh, da bi si dovolili, da nas začuti, hkrati pa bi si dovolili občutiti vso globino in kompleksnost drugega bitja, ki se nam daje v svetem trenutku.
- Druga izhaja iz mesene želje po stimulaciji, intenzivni, globoki in krvavi, do globin samopozabe in omame. Višje, bolje, hitreje, močneje, v hlastanju do globin Tanatosa, do bolečin, do strastnega draženja in nevzdržnega hlepenja. Pri tem druga oseba ni pomembna, je le sredstvo za drgnjenje sluznic ali za spogledovanje z globokim breznom v samem sebi. Še najbolje je, če je druga oseba fantazijska Anima in ti jo resnična oseba samo odigra.
Prva spolnost je izraz ljubezni, druga pa je zasvojenska in je izraz strahu pred smrtjo.
Prepričana sem, da partnerja v pravi ljubezni, ko izzvenijo dramatični toni strahu pred zapuščanjem in si resnično zaupata, ne vesta več, kaj početi s to drugo obliko. Zunanji svet s svojo potrošniško naravnanostjo pa zmotno misli, da je spolnost manj intenzivna, ker ni več na zunaj prepoznavne dramatične komponente. Intenzivnosti spolnega približevanja ni mogoče oceniti s številom koitusov! Bolj pomembna sta kontekst dogajanja in bližina, ki poveže ljubimca med seboj.
dr. Sanja Rozman, spec. med. dela, prometa in športa
»Homeopatija pomaga pri pomanjkanju strasti«
Ženske same od sebe zahtevajo odlično predstavo v postelji. Kadar ne čutijo poželenja in ne dosežejo vrhunca – pogosto zaradi preobremenjenosti – partnerju zaigrajo orgazem. To je začarani krog: zato ker je libido zaradi pritiska nizek, ženske potrebujejo več časa, da se vzburijo. Telo proizvaja adrenalin, kar pomeni aktiviranje bojevitega in umirjenega vedenja. Likopodium je homeopatsko zdravilo, ki uravnava ravnovesje med Simpatikusom in Parasimpatikusom. Simpatikus ureja bojevito vedenje, medtem ko je Parasimpatikus tako imenovani »živec miru«. Likopodium pomaga tudi moškim, ki ne čutijo poželenja – kar se pogosto dogaja po ločitvi. Ta pojav sicer nima zveze z impotenco.
Maria Schaefgen, homeopatinja v Berlinu
»Popolna sprostitev«
S stališča seksualne fiziologije je za žensko sprva pomembno, da okrepi medenično dno. Čvrsto medenično mišičevje ji omogoča, da močneje začuti penis, zaradi česar je lahko stimulacija občutljive G-točke boljša. Vendar je iskanje »točk« manj pomembno, kot je popolna predanost partnerju. Ko gre za sproščanje spolne energije, se je treba popolnoma sprostiti in se osredotočiti na samega sebe. To lahko dosežemo npr. z Zenovo meditacijo. Pogoj za spolni užitek je lastno notranje ravnovesje.
Prof. Karl Stifter, seksualni znanstvenik na Dunaju
»Veselje do razlike ustvarja erotiko«
Mnogi pari menijo, da poznajo svojega partnerja do najmanjše podrobnosti. A to ni nujno – vsak partner namreč nosi v sebi izkušnje, želje in fantazije, ki jih zadrži zase. Lahko se jih sramuje ali pa meni, da drugi s tem ne bi imel kaj početi. Ključ za živahen odnos je novo gledanje na starega partnerja. Kajti mnoge spolne težave nastajajo iz občutek, da se partnerja posedujeta. Kar že imamo, si ne želimo več. Pomembno se je zavedati, da je partner drug človek kot mi sami – z lastnimi občutki in cilji. Tudi spolna nagnjenja nikoli niso popolnoma skladna. Zaradi različnih potreb nastajajo napetosti: če jih raziskujemo, lahko nastanejo presenečenja: prijetna in neprijetna. Ampak brez tveganja ne gre, kajti različnost ustvarja erotiko.
Ulrich Clement, terapevt za pare in profesor na medicinski psihologiji na univerzi v Heidelbergu
»Spolno zadovoljstvo mora rasti. Pomeni dolgo in potrpežljivo iskanje«
Naša spolnost naj bi bila preprosta in ne zapletena. Vendar dostikrat pomeni napor, daleč od erotike. Spolnost postaja »očarljiva« šele takrat, kadar je izraz pristnega poželenja, zato ker to, kar iščemo pri partnerju, ni njegov napor, temveč njegovo poželenje. Tega se ne da »narediti«. Nastaja samo od sebe, ko oba partnerja kar se da »sebično« pustita svojemu poželenju dovolj prostora, da lahko »skupna igra« uspeva. Spolni užitek lahko doživljamo, če dobro poznamo svoje telo in ga spoštujemo. V slikarstvu obstaja tako imenovani Pentimento, slikarska tehnika, pri kateri se podobe vedno znova preslikajo.
Tudi spolnost zahteva vedno nove trenutke užitka, tihe in burne, ki pripomorejo k nastajanju novih plasti. Rezultat naj bi bilo zadovoljstvo, ki ne raste kar tako niti ne takoj. Spolno zadovoljstvo pomeni dolgo in potrpežljivo iskanje. K temu spadajo tudi časi, ki spolno niso tako izpolnjeni.
Dr. Vivian Pramataroff, seksualna zdravnica in ginekologinja v Münchnu
Seks – intimni performans
Seks postaja vse dražja in vse nevarnejša oblika sprostitve, kar se v praksi odraža na dva načina. Po eni strani v vse pogostejši seksualni monogamiji ali manjšanju števila spolnih partnerjev, po drugi strani pa je zavest o nezaželenih stranskih učinkih nebrzdane spolnosti (pod sloganom bolje z enim na sto načinov kot s stotimi na en način) razburkala domišljijo stalnih spolnih partnerjev ter neposredno vplivala na znaten porast seksualne in pornografske industrije nasploh. Seks se iz gole fiziološke potrebe vse bolj spreminja v intimni performans, pri katerem imajo ključno vlogo fetiši, fantazije in obsesije. Dajte jim duška, uprite se terorju predsodkov, ki so na področju spolnosti (pre)številni in zelo različni, vsi po vrsti pa izhajajo iz posameznikove negotovosti glede seksualnosti, iz bojazni glede lastne spolne vloge in iz nezaupanja do drugega spola. »Človek, ki je obremenjen s predsodki, v čustvenem življenju ni svoboden,« je večkrat poudaril dr. Marijan Košiček, ki je dobro poznal vzroke, zakaj se Slovenci v družinskem krogu lažje pobijajo, kot da bi se imeli radi.
Max Modic, novinar Mladine
»V spolnosti je vse dovoljeno.«
Katere seksualne prakse so normalne? Znanstveniki danes menijo, da je vse dovoljeno, kar komu ne škodi. Zdi se, kot da se poslavljamo od pojma perverzija. Raje govorimo o spolni motenosti. Na primer sadomazohizem: partnerju povzročimo bolečine in ga ponižujemo. Če se oba strinjata s tem in se držita nekaterih meja, ni težav. Te nastajajo takrat, kadar je izraziti partnerjev strah pogoj za občutek poželenja – v tem primeru govorimo o motenosti. K meni pogosto prihajajo pari, ki so popolnoma usklajeni, razen ko gre za predstavo dobrega seksa.
Velja zlato pravilo: dober odnos deluje samo takrat, ko sta ljubezen in spoštovanje do partnerja večja od želje po določenem spolnem ravnanju.
Prof. Wolfgang Berner, direktor inštituta za seksualno raziskovanje in sodno medicino na univerzitetnem kliničnem centru v Hamburgu – Eppendorf
|
|
|
|