|
Pikapolonica -> 9. nebese (x.y. nadaljevanje) (28.10.2004 18:41:08)
|
Hojla!
Name ste pa najbrž že čisto pozabile. Pa saj nič čudnega, ko se pa toliko časa nič ne oglasim.
No, vse je OK. ASSO, hvala za vprašanje. Z mano se sicer nič kaj posebnega ne dogaja, kot to, da imam doma toliko dela, da se mi meša. Zdaj lahko z veseljem povem, da sem se na novo zaljubila in sicer v otroško sobico za najinega dojenčka. Ki je zdaj KONČNO končana. Sicer še močno smrdi po barvi (ker sva barvala omare) ampak srčno upam, da se bo enkrat v bližnji prihodnosti to tudi prezračilo. Zato pa zdaj čistim in čistim, pa kar naprej imam neke opravke in čas tako beži, da je že noro. Prejšnji teden sem imela pregled in CTG, in HOPLA, jutri ga imam že spet. Pa kar nenadoma sem že 38 tednov in 1 dni noseča. Saj sploh ne dojamem, da se že resno bližam koncu. Zdaj se kar naprej opazujem - kako visoko še nosim (ali se mi je bebika že spustila dol), kako pogosto jo še čutim.... Pravijo, da se tik pred finalom otroček umiri. No, moj je še vedno pravi divjakec in če to res drži, še nisva čisto na koncu. BONI, se ti kar pridružujem pri večernem "trpljenju". Bog ne daj, da res drži tisto, da se dojenček tudi kasneje tako obnaša, kot se je v trebuščku. Ker če bo tako, so naše noči fuč!
Skratka, vse je super-fino-fajn. Aja, edino malo sva z možekom slabe volje, ker sva zadnjič ugotovila, da v najinem novem avtu ne moreva izklopiti air-baga na sovoznikovi strani. Kar je pa seveda NUJNO, kadar tam voziš otročka. Air bag se namreč izklopi samo, če v avto namontiraš originalni Mazdin otroški avtosedež. Ja, pa kaj še. Barabe, kako te prisilijo, da še bolj zapravljaš na njihov račun.... Jaz pa avtosedež že imam, Römerjev in mislim, da je ta tako eden varnejših Ne vem, kaj naj storim, ker otročka res ne mislim voziti na zadnjih sedežih, predvsem pa ne obrnjenega s hrbtom proti meni. Kako pa naj sploh vem, kaj počne tam zadaj.
Joj, punce. Jaz komaj čakam, da primem mojo štručko v naročje. Komaj, komaj! In bolj kot kdajkoli me firbec matra, kaj bo. Včeraj sem sanjala, da je bil fantek. Ampak je bil preveč možu podoben v obraz, da bi verjela, da je bil res to moj dojenček. Ne vem sicer, kako naj bi se moj mož (in to s tridnevno brado) znašel v otroški posteljici in z dudo v ustkih, ampak, v sanjah je vse mogoče....
No, zdaj grem pa nekaj delat. Likat cotke za mojega dojenčka.
Pa-pa, Pikapolonica :pika: in :duda: (38t 1d)
|
|
|
|