|
sonček2* -> Tkole je blo pa pr nas... (28.10.2004 15:31:56)
|
...ja, obluba dela dolg, zato bom zdej še jst napisala kako je bilo pri mojem porodu.
Na PDP 12.10. sem imela amnio (mimgrede - nč groznga ni blo) in na moje veliko presenečenje mi je g. da bom kr tm ostala, ker obstaja sum na zeleno plodovnico. Kaj bi bilo hujšega, stvari nism čist dojela, ker res nism pričakovala kej tacga (čeprav sm bla skoz fuuul neučakana), tako da sm pomoje čist prebledela in postalo mi je slabo in vrtoglavica me je dajala. Vglavnem, ob pol 10h so me sprejeli, ker je bilo treba porod čim preje sprožit zaradi plodovnice, jst pa še čist nč odprta - podn. Dali so mi eno tabletko za pospešitev dozorevanja mat. vratu (al neki podobnega), ampak vse do 7h zvečer se stvar ni kej dosti premaknila in zato so me dali čez noč na oddelek, zjutraj naj bi pa baje sprožili porod z umetnimi popadki.
Noč sm kr dobr prestala, spala sm k sreči lohka (vs čs so mi govoril naj počivam in čim več spim, da bom spočita), popadkov ni bilo pa tut voda mi ni odtekla - skratka nč se ni dogajal. Zjutri so me spet odpeljal dol v porodno in najprej prklopl na ctg. Potem so me poslal šeenkrat na amnio in ta drugi g. je ugotovil, da je plodovnica mlečna in ne zelena. Najprej je neki petek omenju (to je blo pa na sredo), pol me je pa vprašu, al pa če greste dons rodit. Jst sm ful začudeno pogledala, pa rekla, da bi pa rajš strokovno mnenje, ker jst pa lih ne bi o tem odločala. Sm pa rekla, da sm mela pač skoz v glavi, da bom dans rodila ( so mi pač tko rekl en dan prej). Ja prou, pol grev pa rodit, je reku. No in ob pol 10h dopoldne so me prklopl na umetne in pol smo čakal. Moj Andrej je bil seveda vs čas z mano in mi ful pomagu (res more bit partner zravn). Ura je tekla, jst pa še kr vztrajno nč oz. čist premal za rodit. Na srečo sm mela zravn babco Marjeto, ki je ful vredu (pa tudi vsi ostali, ki so bli zravn so za pohvalt - ful prjazni so bli) tko da sm se počutila bolj varno. No pol je bla pa ura že proti 10h zvečer, jst pa še kr nism rodila. Po dolgih mukah ni preostalo drucga kot da se naredi vakuum. Ko sm to slišala, sm bla čist prestrašena in obupana, ampak očitno ni šlo drugače. Ob 22:54 sm rodila Tajo, ki je moj največji sonček na svetu. Vse v trenutku pozabiš, čeprav porod ni bil lahek, ampak misli takoj osredotočiš samo na otročka in njegovo zdravje.
Zdej sva doma, vsi smo fuuuul srečni, pridno papcamo in spančamo in uživamo najlepše trenutke, ki jih privoščim vsem.
To je moja izkušnja in vesela sm, da je tako kot je, ker me je obogatila - za mojo Tajo.
papa od srečne mlade družinice:sloncek:
|
|
|
|