|
MojcaG -> RE: napadi besa (6.6.2007 22:38:16)
|
mislim, da je to faza, skozi katero grejo vsi otroci. uveljavlja svojo voljo, spoznava nova čustva (bes, trma) in se uči, kako se s tem soočiti. tukaj smo starši tisti, ki ji pri tem pomagamo, usmerjamo. najhuje za starša je ravno ta reakcija - ko se začne tako dreti, kot da je konec sveta.
mislim, da si ravnala pravilno. ker se mora naučiti, da to ni način za dosego cilja - drenje in metanje po tleh. najpomembneješe je ohraniti mirne živce, kar pa vem, da ni enostavno.
moja hči se je tudi kar vrgla na tla in tulila. najbolj "smešno" je bilo takrat, ko je vedela, da ji ne dovolim metat stvari iz enega predala, se je na poti do tega predala kar vrgla na tla in začela tulit. preden je sploh prišla do tja in poskušala odpreti.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] ker je vedela, da ji ne bom dovolila. nekaj časa sem jo pustila, da je videla, da iz te moke ne bo kruha (z izsiljevanjem), potem pa preusmerila. zdaj, ko je že mičken večja, se že lahko pogajava. če začne tulit, ji rečem, naj najprej neha jokat, ker je nič ne razumem, kaj želi. potem se "pogovoriva" dalje. se pravi, če tuli zaradi čevljev, ki bi jih rada imela, pa ne sme, ji razložim, da pada dež in jo bo v teh zeblo in morava obut druge, da prsti ne bojo zmrznili. in načeloma se potem vedno strinja.
če pa je ihta prevelila in me noče poslušat, pa izkoristim njeno ogromno radovednost. in ji tako preusmerim pozornost. recimo rečem: a greva pogledat, če se je kakšna muha prikradla v kuhinjo? ali pač nekaj blazno zanimivega in je takoj za akcijo in pozabi, kaj je sploh hotela prej.
|
|
|
|