|
kepa* -> Jemanje krvi malčkom (6.6.2007 20:51:11)
|
Še vedno sem pretresena nad doživetim, zato moram izlit svoj bes, nemoč in morda je tukaj kakšna medicinska sestra, pa mi bo lahko razložila stvari.
Z malim smo bili sedaj 14 dni v bolnici, kjer je bil na nujni operaciji. Posledično je dobival antibiotik v žilo, kar pomeni, da je imel v žili ves čas nastavljrn kanal, hkrati pa so mu vsake 3 dni jemali kri.
In tu se je začela groza! Kaj so delale te medicinske sestre z njim pri jemanju krvi, sploh ne morem opisati. Dobesedno so ga mesarile. Za enkratno jemanje krvi so ga piknile na obeh rokah po trikrat, mu z iglo rovarile po roki, jo vrtele ... Mali se je tulil ko zmešan, jaz pa sem skoraj omedlela. Zadnjikrat me sploh niso pustile zraven, držale so ga 3, 2 sta dobesedno ležali na njem, popikale so ga po rokah, potem mu je poskušala vzeti kri iz glave, na koncu ga je še 3x pičla v zgornji del stopala, kjer so mu končno uspele najti žilo. Vse skupaj je trajalo več kot 40 minut. Ko sem videla, kaj so mu naredile, me je skoraj kap. Mali je bil čisto na koncu.
Mora res vse to potekati na tako grob način? Razumem, da pač morda ne najde žile, a ne more otroka pikati kar tako na slepo in ptem še rovariti z iglo okoli. Otrok je bil histeričen, da sem porabila ure, da sem ga pomirila.
In ženska je bila še vsa vzvišena, češ, a spet ta. Od besa bi ji lahko zavila vrat. Skratka, celjska bolnišnica se mi je zamerila do konca. Da o slabi hrani ne govorim, a to je že druga zgodba.
Malček ima še vedno slabe izvide, ima zelo povišane levkocite, vzrok za to pa iščem tudi v stresu, ki ga je vedno doživljal ob jemanju krvi.
No, zan ima me samo to, če ima tudi kdo drug tako slabe izkušnje ob jemanju krvi. In če je tu kakšna medicinska sestra, ki to počne: zanima me, ali se res ne da drugače kot z mesarjenjem?
|
|
|
|