|
Joe -> RE: Jančika (9.6.2007 16:29:21)
|
IZVIRNO SPOROČILO: saraja
Jančika, s katerim programom pa se dela to?
Aha, misliš kako narediti takšen prikaz fotk (z okvirji, kliki, majhnimi sličicami itn.)? Na vsaki naši strani s fotkami je spodaj (samodejno dodana) povezava do odličnega, brezplačnega, brezsmetnega programa Simpleviewer. Klikni in na njegovi strani pobrskaj, kako se naredi takšne galerije. Ni čisto avtomatsko že prvič; jaz sem si naredil varianto, po kateri si s posebnim plug-inom za Picaso2 fino olajšaš potek, ko zadeve pač enkrat namestiš. Torej, klik spodaj, na njihovi strani poišči pogosta vprašanja&odgovore, Picasin vsadek, potem pa še FTP postopek in prostor na spletu. Hmmm, torej... ...reci kakšnemu vnetemu računalnikarju!
***
Hvala za pohvale! Seveda mi pašejo, a prav v načelu se ne trudim s fotkanjem zato, da bi dobil pohvale. Tisoč fotografov je boljših, tisoč slabših. Različna količina denarja, vloženega časa. In skoraj vsak ima svojega očesnega malarja, tako fotograf kot publika, sploh glede fotk lastne družine. Gnati se za tuje priznanje je izguba smisla v dejavnosti. Fotografijo si ohranjam kot notranji hobi. Verjamem, da vsak pri sebi natančno ve, kaj je naredil dobro in kaj slabo, vsaj na daljši rok. Kaj lahko, da me želja po fotkanju spusti po nekaj letih, a zdajle je tako najpomembnejše obdobje za delanje spominskih fotk.
Glede uspelih fotk: brez tako lepih modelov bi na fotkah kaj malo ostalo. Glede veščine: včasih se zgodi - in mi je seveda nadvse všeč - da elegantno pofrkam nekaj malega fotk in je precej res dobrih. Včasih pa se zgodi, da mi sploh ne gre in si mislim, da bi vsak gnoj z roko na sprožilcu naredil manj fotk in od tistih vsaj nekaj dobrih. Digitala me torej rešuje, saj je pri velikem številu posnetkov pravzaprav najpomembnejše, katere izbereš in kako jih včasih obrežeš. Kot pravijo: razlika med cenjenim fotografom in povprečnim fotkašem je tudi v tem, da prvi kaže le uspele fotke. Notranji občutek mi pravi, da sem še daleč od mojstrstva, a vsaj korakam. Te tedne npr. prav čutim, da si moram najprej teoretsko opredeliti, kakšne nove, drugačne motive želim ujeti, ker se mi stari že ponavljajo, nato pa počasi poskusiti v praksi.
Pošteno povedano: pri naših fotkah ima veliko opraviti oprema, predvsem nekaj špeci objektivov in zunanja bliskavica. Dodaj nekaj znanja, sreče, lepega ozadja in razpoloženih otrok, pa rata lepa fotka.
Aha, pa še nekaj je: odkar imava dva poba, mi ostane manj časa za samo fotkanje, saj morava z Jančiko res oba paziti zdaj na enega, zdaj na drugega. Tudi pri skupnih piknikih itn. Prijatelji, zabavajte in čuvajte moja otroka, pa boste dobili kakšno fotko v zameno!
Ja, zakaj sploh imamo vsem dostopne spletne fotke? Prvič, da jih vsi prijatelji in sorodniki lahko na preprost način pogledamo; drugič, da jih gledava midva, kar jako rada počneva; tretjič, da svoje mesto na svetu najde tudi kakšna lepa stvar. Plače so slabe ali jih ni, ljude tečni, vojne nam kujejo usodo in denar, in, aha, evo tudi tole je res: moja poba in moja Jančika, pa ostali knedli, prijatelji, stare zgradbe in narava sama -- a niso fajni?
|
|
|
|