|
kaktea -> RE: strah (21.6.2007 15:42:44)
|
no, da še jaz povem svoje. Tukaj ni ene resnice, jih je več! vsaka ima svojo zgodbo. Sama sem rodila z epiduralno, kljub temu, da se poroda nisem bala! in celo sem podpisala. da je skoraj sigurno ne bom vzela!!! Hotela sem rodit naravno, na porod sem gledala (in še vedno gledam) kot pozitivno izkušnjo. Tako, da sem šla v porodnišnico vsa vesela (sicer so mi popadke sprožili s svečko in po celem dnevu doma s preštevanjem tistih 5 min, sem zvečer odšla na pot). 4 ure sem pridno predihavala in bila dobre volje, ker vsak popadek je tudi minil in moj me je spodbujal. Ko, pa so mi povedali, da sem odprta samo cm, več kot sem bila ko sem prišla, no morala je padla, saj nisem več bila kaj dosti prisotna, na hrbtu sem imela rano od masaže križa, ker sem govorila mojemu naj vse močneje masira! Ha, pol pa sem zaprosila za epiduralno, ostalo se ne spomnem, sploh se ne spomnem vstavljanja nje same, niti koliko je trajalo, sama sem zgubljala stik z realnostjo, ker sem bila samo v krču in ni šlo več mimo, tudi če je popadek minil. z epiduralno sem pa bila spet pri stvari, sledila sem popadkom, dodali so mi še umetne in rodila sem kot blisk. res.
Tudi pri drugem bom probala rodit brez epiduralne, ma kot možnost jo bom še vedno imela. Saj vedno pravim, kjub veselju, lepega poroda, je bila mala senca, ker mi ni uspelo sami.
tako, da kar brez skrbi porod je zakon, bogi moški, ker sami tega ne morejo doživet!!!
pa srečno
|
|
|
|