|
Anonimen -> RE: alkohol (4.6.2007 9:30:24)
|
Jaz pa te popolnoma razumem! Tudi moj ko kaj spije rata popolnoma drug človek. Velikokrat mi je bilo zraven njega čisto nerodno, vsi ostali pa so se smejali njegovim foram in me gledali postrani. Enostavno ne maram alkohola, ne razumem kako se ga ljudje tako napijejo, da izgubijo kontrolo nad sabo, in ko je bil moj res pijan me je spominjal na tiste v psihiatrični ustanovi. Res se je to zgodilo dvakrat ali trikrat na leto, ampak sem kljub vsemu postavila pogoj - ne moti me pivo, dva, tri, moti me pol gajbe, gajba... torej jaz ali pivo - pa se je odločil zame. Od takrat naprej imava kar se tega tiče mir. Če sva na pikniku in ko imam občutek da se mu že malo zapleta, ga enostavno spomnim na najin dogovor in zaključi z alkoholom. Moške moraš samo spravit na realna tla ter mu dati vedeti da na temu svetu obstajajo tudi drugi moški, ki ne pijejo tako kot on. In edino to je mojega spravilo k pameti!
Mislim pa, da imajo ljudje, ki tako zelo sovražijo alkohol kot jaz, že slabe izkušnje z njem v preteklosti, v otroštvu. Ko enkrat doživiš vso slabo stran alkohola ga sovražiš! In jaz sem mojemu rekla naj takrat ko je zelo pijan gre k sebi domov, ali kamor hoče, samo da ga ne vidim, ker v tistem bi bila sposobna narediti marsikaj, tudi kakšne tragedije. Nikoli več ne bom trpela zaradi alkohola, ker ni vredno. Kot sem napisala - obstajajo tudi moški, ki ne pijejo....
|
|
|
|