|
N _ B -> RE: Junijke 2007 (21.6.2007 14:06:35)
|
Še obljubljena porodna zgodba:
Pri nas tudi drugič ni šlo brez zapletov, vendar so bili na to nekako pripravljeni in ni bilo takšne panike kot prvič. Kot sem se vam oglasila s četrtka na petek, sem imela svoje popadke, s katerimi sem šla potem v petek dopoldan na pregled. Odprta sem bila cca 2-3 cm. Šla sem na ctg, ki je zapisal popadke, ki sem jih čutila. Bili so točni kot švicarska ura – na 8 min. Moj g je predlagal, da ostanem na opazovanju, poleg tega pa je bil še on dežuren. Se sploh nisem upirala. V avto sem šla po torbo, ki sem jo imela s seboj in šla na oddelek. Popoldan me je začela bolet glava, popadki so bili še vedno takšni kot so bili. Proti večeru se je glavobol stopnjeval. Imela sem občutek, kot bi imela glavo v nekem primežu, ki mi jo stiska. Prišel me je pogledat g in me ponovno poslal na ctg, za zjutraj odredil celotne preiskave krvi in dobivala sem le še tekočo hrano. Kakšna je bila noč, vam raje ne pišem. Naslednji dan dopoldan sem dala kri (so bili že kot vampirji okoli mene), na vodo sem hodila v vrč, da so merili, koliko gre vode od mene in morala sem počivat. Za kaj več tako nisem bila sposobna. Glavobol sploh ni popustil, pritisk mi je padel na 105/50 in sem bila kar omotična. Izvidi jetrnih testov so pokazali, da je eden od encimov povišan. Dopoldanski ctg je zaznal močnejše popadke na 5-6 minut. Ko sta popoldan prišla mož in hčerka na obisk, sem ju po 10-ih minutah poslala domov, ker enostavno nisem imela moči. Popoldan naenkrat nisem mogla več na vodo. Me je tiščalo, vendar so šle od mene le kapljice. Večerjo sem kot ostale obroke dobila tekočo in ko sem spila zadnji požirek kompota sem samo letela na wc bruhat. Ob 21.00 so me peljali na ctg. Popadki so bili na 4 minute. G me je pregledal in po vseh popadkih se od petka dopoldan nisem odprla niti za prst več. G se je odločil za prekinitev nosečnosti.
Simptomi: zastajanje vode - edemi (sem bila kot polna luna v obraz, oči sploh nisem v celoti odprla), naglo povišan pritisk, bolečine v žlički, slabost, glavobol, beljakovine v urinu, zvišani jetrni testi.
Diagnoza: preeklampsija, EPH gestoza.
Čez eno uro me je čakal urgentni CR. Počakali smo le še toliko, da je minilo 5 ur od zadnjega obroka. Poklicala sem moža, ki je prišel k meni in me pospremil v operacijsko dvorano. Tako se je 02.06. ob 23.07 uri rodil naš Jaka. Babica je potem moža poklicala noter in je sodeloval pri urejanju malčka. Prvič sem se zbudila okoli polnoči, ko so mi povedali, da sem mamica sinčku. Bila sem še omotična od anestezije in sem zaspala nazaj. Potem sem se zbudila okoli pol treh. Punce, občutek je bil nepopisen. Kot bi se ponovno rodila – prerojena. Če bi v tistem trenutku lahko, bi kar vstala in šla. Seveda so se flaše za infuzijo menjale kot po tekočem traku, ampak počutje je bilo iz ure v uro boljše. Dopoldan so mi že pripeljali Jaka in sva se prvič dojila. V torek so me premestili na porodniški oddelek in tako sva bila z Jakom 24 ur skupaj. Dojenje nama je steklo brez težav in dodatek je dobil le še tisti večer, ko sem prišla na oddelek. Naslednji dan zjutraj mi ga je sestra stehtala pred in po obroku in ni mogla verjeti, da je dobil kar 50 ml mojega mleka. Ob tej priložnosti moram od srca pohvalit osebje v kranjski porodnišnici, tako na intenzivnem, kot tudi na porodniškem. Res je, da se nisem smilila sama sebi, da sem se po posegu pobrala prej, kot so pričakovali, da se ob prihodu med otročnice takoj prevzela celotno skrb za Jaka, čeprav mi ni bi bilo treba, vendar so bili vsi nadvse ustrežljivi in pripravljeni pomagat.
|
|
|
|