Gina
|
Ojoj, ljudje božji, pa kako komu pride na misel enoinpol letnega otroka učiti črke? Mislim saj razumem na nek način, vsi bi prehitevali dogodke in tako ambiciozen svet, kot je danes, še nikoli ni bil, pa vendarle.... Otrok se lahko nauči pomena nekega simbola, vendar ga ne ponotranji, oz. nima pojma realno, čemu to služi sicer, se pravi povezal ga bo točno z eno situacijo, nikakor pa ne bo tiste črke spravil v kontekst z drugimi, še manj jo bo povezoval s tem, da se tisti glas pojavlja še v drugih besedah, ker ni sposoben besedne analize. Četudi npr. nek otrok zna prebrati svoje ime, npr.:liza, je v bistvu prepoznal zgolj sklop enako zapisanih črk, kar je prva faza predbranja in je tudi zelo fajn faza, ki pa vendarle še ne pomeni, da zna tiste iste črke postaviti v nek drug vrstni red in ga prebrati npr.: zali.
Otrok, ki kaže izredno zanimanje za branje, se bo tudi sam naučil črk, branja, naša ta srednja je bila taka, pri 4. letih je sama začela brati, ne da bi ji kdo kaj razlagal. Pri petih je že popolnoma samostojno prebrala vse sorte reči. Ampak meni se vseeno zdi, da kljub njenemu že po naravi danemu foto memoryju, ne bi memorirala črk od prvega leta do četrtega, če vmes 3 leta ne bi vedela, čemu črke služijo.
Skratka, draga nalin, jaz otrok nisem in jih ne bom učila niti pri treh letih črk. Nima mi smisla. Ko bo čas, bo čas. Eden pri štirih, drugi pri šestih ali sedmih, ni tako zelo pomembno, važno da jih potem v končni fazi knjige zanimajo. To je bistvo vsega, kar bodo v življenju pridobili. Knjige, črke, tam je vse znanje tega sveta. 
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Pomislite, da gredo otroci s 6. leti ali prej v šolo in potem so celo življenje vezani na nekaj,.... 
