IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

Upam, da boš tudi ti nekoč mama, če že nisi.

Ne trdim, da moraš biti staršem podrejen. Samo neko spoštovanje pa človek mora pokazat. Ne samo do staršev. Do vseh. In sprejemati drugačnost. Ker tudi jaz, ona, ti smo drugačni. In roka v pomoč, še ne pomeni podrejanje in plazenje po kolenih zaradi neke "nepotrebne" hvaležnosti. Tudi moj otrok je kdaj "drugačen". Pa ga ne odpišem. Tudi jaz sem kdaj "drugačna", pa me otrok ali partner ali starši ne odpišejo. Toleranca punca, toleranca in spoštovanje ter sprejemanje drugačnosti je pomembno. Ne pa samo naša rit. Ker naši riti bo dobro, ko bomo sprejemali tako dobre kot tudi manj dobre lastnosti sočloveka. Pa najsi je to naš starš, sosed ali kdorkoli drug.

IZVIRNO SPOROČILO: trojči

Točno to sem mislila, pišejo ti, da je tvoja mama, veliko naredila za tebe, kao, da jo moraš imeti rada. To je point. Če je nimaš, je nimaš in ne čuti krivde, čeprav bi ti jo te punce rade naprtile, češ, v stilu pesmic, mama je ena sama, rada te ima, no matter what, napake ima vsak, treba jih je razumeti in odpuščati. Globino problema boš razumela, ko boš videla črno na belem mnenja ljudi, da je treba odpuščati tudi spolne zlorabe, če so se zgodile s strani staršev. Tako daleč grejo ljudje v ponavljanju politike RKC. Brezveze že ni, da ne čutiš ničesar do matere. Priporočam knjige, ki govorijo o hudobnih starših. Npr. Govorica telesa, telo zahteva resnico, Strupeni starši, ma, pobrskaj sama v knjižnici. Ne pusti se zmesti.

IZVIRNO SPOROČILO: Misek


Lepo napisano... vendar... ce pogledam nazaj na temo prevare, nikakor nisi pristas roke v pomoc ko partner naredi napako. Takrat to pomeni podrejanje in plazenje po kolenih.... Odpisati nekoga... kaj naredis ko mu spakiras kufre, ce ne to, da ga odpises.... Sprejemas napake bliznjih?? Si tolerantna, ko je v vprasanju prevara? Ne, ni samo nasa rit, vendar v dolocenih situacijh zagovarjas samo naso rit ( to tako fajn pase k tvoji slikici [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ) Sedaj je trenutek, da zacnes sprejemat manj dobre lastnosti /dejanja/napake socloveka. Toleranca, ne cementiranje pravil. Pa naj si je to kdorkoli.....

IZVIRNO SPOROČILO: karin24
Se zavedaš zakaj ne maraš hoditi na obiske. Pač pojdi parkrat letno za praznike. Njima tudi povej da naj hodita napovedano, ker imaš pač svoje življenje. Nisi pa dolžna hodit k njima. Nikakor. Sploh če tam ne čutiš ljubezni.

Vseeno pa mislim da bi bilo dobro da se probate pogovorit o tem kaj čutiš. Z mami se pogovori, če te oče ignorira.

Nekateri so in še mislijo da je za otroka dovolj hrana, obleka in postelja....ljubezen sploh ne vedo kaj je. Žalostno ampak resnično.

Distanciraj se.

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

vendar pa lahko tudi starši prevarajo otroka - izdajo zaupanje - in lahko boli ravno tako kot če te izda partner... Tako da ni nujno, da je taka velika razlika.

IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

Misek, sicer sem šla iskat to temo, ki jo omenjaš, pa je ne najdem. Mi lahko pomagaš?

.

IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa
In spomnim se, da sem bila na eni temi prav fajn napadena, ko sem bila ena izmed redkih, ki je punci v težavah napisala, da beg (pakiranje kufrov) ni rešitev. Mislim, da je edino Dalija takrat stopila na mojo stran oz. bila istega mnenja kot jaz.

Glede prevare pa je moje gledanje nekako takole. Odvisno od situacije. Če bi mene moj partner prevaral, odkrito povem, da ne vem kaj bi naredila. Verjetno bi se v nekih razumskih mejah borila zanj. Kar tako verjetno ne bi dvignila roke od najine veze. Vem, da bi zelo težko prebolela. Ampak verjetno bi mu dala oz. bi nama dala še eno možnost. Ampak vem, da samo še eno. Če bi se stvar ponovila, takrat pa njegove napake ne bi več tolerilala. Ne bi mu več dala "roke v pomoč". Ker tudi prvič ne more biti roka v pomoč. Je lahko le odpuščanje.

In roko v pomoč v prevari in roko v pomoč pri starših, ki se starajo in postajajo "čudni" je nekaj povsem različnega.

IZVIRNO SPOROČILO: Misek

Oprosti se enkrat.

Nehaj. Ker je res nepomembno. Se pač zgodi in ni ti treba zaradi tega meti slabe vesti. JASNO????

In roko v pomoč v prevari in roko v pomoč pri starših, ki se starajo in postajajo "čudni" je nekaj povsem različnega.

Ni vedno prav velike razlike. Nekdo se starsi dobro zastopi in starostne "spodrsljaje" lahko tako tudi razume, v kolikor so v vprasanju zares starostni spodrsljaji. Mnogokrat so pa tudi dolocene poteze zaradi povsem drugih vzrokov oz. interesov. Za nekatere starse ima otrok uporabno vrednost. Se pac pomucis, da  zraste, zato te pa on gleda ko ostaris. Niso vsi otroci rojeni zaradi plemenitih ciljev in cisto, neomadezevano zeljo po otrocih. Treba je imeti otroke, da bi imel koga, ki te bo gledal v starosti je pravzaprav precej razsirjen "fenomen" pri nas. Sama ne cutim nobene dolznosti do starsev. Sama sta mi jasno povedala, da tisto kar sta vame vlagala, se trudila in mi omogocala, ni zato, da bi jima karkoli vracala, temvec, da mi dajo osnovo za zivljenje v katerem bi lahko vlagala v svoje otroke, z upanjem, da bom svojim otrokom dala se lepse in se boljse. Ta pogovor mi je dal vedeti, da v odnosu mojih starsev do mene ni nobenega pricakovanja, dolznosti, obveznosti. Vse kar naredita zame, naredita iz ljubezni in vse kar naredim za njih naredim iz ljubezni.
Z druge strani je pa res, da tako kot te partner lahko prizadane, te lahko prizadanejo tudi starsi. Mogoce starsi se bolj, ker vplivajo na potek tvojega zivljenja in puscajo dalec mocnejse in globje sledi v tvojem zivljenju. Cutiti dolznost do nekoga samo zato ker ti je stars, ne glede na kvaliteto starsevstva je zame prisila. Kot je prisila prepricevati nekoga, da vsaka mama ima svojega otroka rada in vsak otrok mora imeti svoje starse rad.


In tudi s tem delom se strinjam. Mogoče je moje gledanje na situacijo bilo res ozko gledano. Ker mam pač ok starše, ki nič ne pričakujejo od mene. In ker sem se naučila glasno povedat, kaj hočem in kaj ne. Pa sem potem enostavno posplošila in take odnose prenesla na situacijo, v kateri je anonimna.
 
Ampak še vedno zagovarjam stališče, da potruditi se pa le splača. V mejah, ko se še sam dobro počutiš. Ko ne teptaš lastnih želja, hotenj.

IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa
Nehaj. Ker je res nepomembno. Se pač zgodi in ni ti treba zaradi tega meti slabe vesti. JASNO????

 
Ampak še vedno zagovarjam stališče, da potruditi se pa le splača. V mejah, ko se še sam dobro počutiš. Ko ne teptaš lastnih želja, hotenj.

IZVIRNO SPOROČILO: Gorazdova

Glede na to, koliko so starši žrtvovali za nas, nas hranili, oblačili, .... je lepo, da izkazuješ zahvalo z obiskom, čeprav ni prisotna ljubezen..