anja80
|
Že nekaj časa nameravam odpreti to temo, ki me vedno bolj muči.
Pri nas je tako, da moj mož vse prevečkrat podpre svoje starše, namesto da bi mene in najino družino. Naj navedem kakšen primer:
ko tašča v naši odsotnosti pomiva okna pri meni (živimo v isti hiši, mi živimo zgoraj), jaz mojemu rečem, da mi to ni prav, on pa reče, naj bom hvaležna,ker nam pomaga?? Menim, da to ni prav, ker če bi rabila pomoč, bi ji gotovo rekla. To se mi zdi vsiljevanje. Da ne govorim, da mi zvečer preden zjutraj pobirajo smeti, hodi v kuhinjo, kopalnico in nese smeti v kanto. Ne vem, imam neprijeten občutek ... Vem, da se trudi biti koristna, pa vendar, naj nam pusti dihati. Grebe se, da zlika moje perilo, ga obesi, samo da me prehiti. Kr čaka pri mojem pralnem s troju...
Vem, da smo velikokrat odvisni od njihove pomoči zaradi dveh majhnihj otrok, vendar vseeno bi morali bolj spoštovati našo družino, ki je družina zase. Če nam pomagata (tašča, tast), to še ne pomeni, da lahko z vsem upravljata.
Problem je v tem, da to možu večkrat rečem, da mi ni prav, on pa ne odreagira, včasih še reče, da sem nehvaležna do njegovih staršev.
Zanima me namreč, ali vas partner podpre v vaših razmišljanjih, ali se potegne za svojo družino ali raje drži s starši, da se njim ne bo zameril. Včasih imam občuitek, da se raje spre z mano kot s starši. Moje mnenje je, da bi moral vsak partner bolj držati ssvojo ženo/partbnerko ko t s starši, saj bo vendar ona z njim v starosti, z njo se bo pogovarjal, ko staršev ne bo več, otroci bodo odšli ... Žena je po mojem prva, Kaj pravite?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
. Ona je imela pač občutek da mora za vse skrbet, vključno z mano. 
), sva samo zaklenila in jim je hitro kanilo. Res pa je, da tudi mož ne špara jezika, kadar je treba. Če pa jaz kaj preveč neupravičeno žnarim, pa tudi meni pove svoje in se kdaj postavi tudi staršem v bran. Vendar le na štiri oči. Kar pa se meni zdi zelo prav, saj včasih tudi sama rabim prizemljitev 
in stvari postavila na svoje mesto. midva greva kamor greva, če bova šla za par dni, bova sporočila, za vsako kavo ali pa kino, pa sigurno ne bova delala objave na pop tv-ju. seveda je bila na začetku zamera, užaljenost, mogoče celo jeza, a ko je videla, da sva neomajna, se je mal skulirala. včas sicer še firbca, a jo mož hitro postavi na realna tla. če bi pa živeli skupaj.....
ne bi šlo, smo si tako različni. resnično, raje živim v podnajemniškem stanovanju. imam pa tudi jaz eno vprašanje - je pri vas tudi tako, da se mož razume z vašo mami idealno, vi pa z njegovo ravno ne?? kar nekaj mojih kolegic, in seveda tudi jaz, ima/mo isto situacijo - njena mami (njegova tašča) - same pohvale, obratno - ...., no, brez komentarja. 
