|
piščanc -> RE: Prosim potolažite me (11.6.2007 13:50:47)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Nalin RR
Mene moja nosečnost žre. Sploh se ne morem sprijaznit, na svetle točke sem vesela, ampak to ni to. Ni tistega pričakovanja kot je bilo prvič. Do sedaj je bilo samo odrekanje, predvsem Žanu. Sedaj ne more več skakat po meni, se plazit čez mene, ukiniti bova morala nošenje, ker sem prehitro zadihana...
Skratka za žana in posledično zame, je prava nočna mora. Kako naj mu povem, da določenih stvari več mami ne more, kako naj mu povem, da sem grozno utrujena, in da se z njim težko igram?
Mene je vsega grozno strah, predvidevam da se bomo dojili tandemsko, ker vsaj tega mu nočem vzeti, po drugi strani si ga pa ne želim dojiti dalj kot 3l. Sem razmišljala, da bi ukinila, pa sem hitro prišla do ugotovitve, da je ta opcija nična.
Kako naj bom žanu tista mami, ki jo pozna?
Meni je grozno, non stop bi jokala zaradi tega, ker se mi zdi, da mu bom vzela tisto, kar ima najraje.
Bojim se njegovega ljubosumja na novega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] .
Bojim se da bodo vsi načrti, ki sem jih imela zanj padli v vodo, da se ne bom znašla.
Sama sem imela željo za otroka, samo ne še sedaj, želela sem si ga čez 5-8l, ko bi bil Žan dovolj star, da bi razumel in da bi bil toliko samostojen, da bi lahko normalno skrbela za [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]
Prosim za malo tolažbe, ker imam občutek, da se mi bo zmešalo.
ne kompliciraj, tako kot vsak otrok bo tudi žan zrasel. in vse kar je treba je, pokazati mu dobre strani odraščanja. on bo v tem užival. utrujena bi bila pa enako pri 6 letniku, kot si pri 2 letniku.
ne glej na to kot na odrekanje, ampak na rast in odraščanje. in otroci v tem uživajo.
|
|
|
|