S pametjo do zagorelosti (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo


Anonimen -> S pametjo do zagorelosti (24.5.2007 9:26:15)

S pametjo do zagorelosti
Po slovenskih lekarnah poteka ta teden akcija Teden zdravja, ki je namenjen ozaveščanju ljudi v zvezi s soncem, sončenjem, opeklinami in drugimi posledicami pretiravanja s sončenjem, hkrati pa svetovanju, kaj storiti v primeru poškodb in alergije na sonce. Akcija se je začela v ponedeljek, sklenili jo bodo v soboto.
Farmacevti si želijo, da bi se ljudje seznanili z nevarnostmi, ki prežijo nanje ob pretiranem izpostavljanju soncu in zvedo, kako s pravilno zaščito preprečimo poškodbe kože, kakšne varovalne pripravke uporabiti in kako. Svetovali jim bodo tudi glede vpliva zdravil, ki zmanjšujejo odpornost kože na sonce. Svetovali bodo tudi vsem, ki jih je morebiti sonce že opeklo.
Slovenske lekarne so se na to akcijo temeljito pripravile, saj ugotavljajo, da je, kljub svarilom zdravnikov, med ljudmi še vedno zakoreninjeno prepričanje, da je zdrava le temno rjava koža.
Pripravili so zloženke z navodili za varno sončenje in izbiro primernih pripravkov za zaščito pred soncem. “Čeprav se večina že zaveda nevarnosti sončenja,” pravi predsednica lekarniške zbornice mag. Andreja Čufar, “ljudje še vedno potrebujejo pomoč in strokoven nasvet. Ker tudi mnoga zdravila v kombinaciji s sončenjem povzročajo reakcije, jih bodo tudi o tem poučili naši farmacevti.”
Nevarni UV žarki
Sevanje tvorijo žarki različnih valovnih dolžin. Ob izpostavljenosti soncu najprej občutimo toploto, gre za infrardeče žarki, ki koži niso nevarni. Ultravijolični (UV) žarki pa povzročajo sončne opekline in druge poškodbe kože. UV žarke ločimo glede na valovno dolžino na UVA, UVB in UVC žarke.
UVC žarki imajo največjo energijo in tkiva najbolj prizadenejo, prodrejo pa le v vrhnje plasti kože. Le malo jih doseže zemljino površino, čeprav strokovnjaki ugotavljajo, da jih je zaradi ozonske luknje zadnja leta več. V najnovejše pripravke za zaščito kože zato že vgrajujejo tudi UVC filtre.
Za nastanek sončnih opeklin so najpomembnejši UVB žarki, ki lahko prodrejo do zarodnih plasti kože in jo poškodujejo. UVB žarke blokirajo gosti oblaki, gosto tkana oblačila in steklo. Večina UVB žarkov prodre na Zemljo ob jasnem nebu, sredi dneva in poleti. Manj nevarni so, ko je sonce že nizko.
Absorpcija UVA žarkov v naši atmosferi je dokaj majhna, še zlasti, ko je sonce nizko na nebu. V primerjavi z UVB žarki pa prodirajo globlje v kožo in povzročajo poškodbe globljih plasti kože. Prodirajo skozi oblake, lahka oblačila in neobarvano steklo, zato povzročajo trajne poškodbe, ki jih sicer ne opazimo, vendar botrujejo pospešenemu staranju kože in kožnemu raku.
Poškodbe kože
Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, celo povišano temperaturo telesa. Reakcija se pojavi približno pol ure po sončenju, najmočneje je izražena po dvanajstih do 24 in celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva v obliki vnetja, ki mine v štirih do sedmih dneh. Uničene kožne celice se začnejo luščiti, koža se obnovi.
Pri dolgoletnem prekomernem sončenju se koža ne zmore več v celoti obnoviti, nastajajo odebelitve, postane izsušena. Gre za pospešeno staranje kože. UVB in UVA žarki lahko poškodujejo tudi celični dedni material. Organizem premore učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe. Če pa jih je preveč, se pojavi kožni rak.
Pri nekaterih se zaradi sončenja razvije močno srbeč kožni osip. Gre za alergijo na sonce, ki jo strokovnjaki ocenjujejo kot preobčutljivost kože na sonce. Tudi toplotni udar je ena od možnih posledic pretiranega sončenja. Gre za stanje, ki ogroža življenje in nastane kot posledica dehidracije, izgube telesne tekočine in elektrolitov. Pospeši jo znojenje in pitje alkohola. Simptomi so: glavobol, slabost, bruhanje, omedlevica, zamegljen vid. To lahko vodi v delirij, komo in smrt, zato je ob prvih znakih nujna zdravniška pomoč.
Zaščita
Sonce je, poudarjajo strokovnjaki, tudi zdravilno. Že 15 minut sonca na dan spodbudi nastajanje dovolj velike količine vitamina D v koži. Sončenje lahko izboljša tudi imunsko sposobnost organizma. Vendar pa se na sonce odpravimo primerno zavarovani pred škodljivimi vplivi. Ob tem upoštevajte tip kože. Ni vseeno, ali gre za naravno temno ali belo kožo. Belopolti ljudje s svetlimi očmi in lasmi so na soncu takoj opečeni, takšna koža nikoli ne potemni. Podobno je s svetlim tipom kože, kjer so prav tako pogoste opekline. Za razliko od nje je temnejša koža minimalno opečena, kar velja tudi za tip sredozemske, svetlo rjave kože. Še odpornejša je rjava koža, ki je le redko opečena.
Koža ima naravno obrambo pred sončnim sevanjem. Najbolj učinkovito je kožno barvilo melanin, ki nastaja v celicah melanocitih. Sončenje spodbudi nastajanje melanina, ko po 24 do 72 urah koža potemni in postane manj občutljiva. Vendar pa, tako farmacevti, brez primernih oblačil, pokrival in kemičnih pripravkov ne rinite na sonce.
Oblačila in pokrivala so nujna tudi za zaščito lasišča. Oblačila imajo zaščitni faktor približno štiri, vendar upoštevajte, da UVA žarki prodirajo tudi skozi obleko. Mokra oblačila imajo za približno 50 odstotkov manjšo zaščito. Za zaščito oči so nujna kakovostna sončna očala s 100-odstotnim UV filtrom. Barvana stekla ali plastika ne zadržijo UV žarkov in preprečijo normalno reakcijo očesa na povečano svetlobo, zato je prodiranje UV žarkov v oko še večje. To lahko povzroči še hujše poškodbe na očeh, kot če nimamo očal.
Paleta pripravkov
Najpomembnejša je primerna zaščita pred soncem. Najučinkovitejši so pripravki s kombinacijo obojih UV filtrov, ki imajo različno visok UV faktor. Ta pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Zaščita kože je še zlasti pomembna pri otrocih, ki imajo tanjšo in bolj občutljivo kožo. Pripravke je treba nanašati na čisto in suho kožo pol ure pred sončenjem in nato še večkrat čez dan (na tri ure) ter vselej po kopanju.
Izbira pripravka za sončenje je odvisna od starosti, tipa kože, stopnje porjavelosti, časa sončenja (zjutraj, opoldne) in kraja (ob morju, v gorah, na snegu).
V kombinaciji s soncem lahko povzročijo zelo hude alergije tudi nekatera zdravila. Zato se je o izbiri primernega pripravka za sončenje treba posvetovati s strokovnjakom, ki pozna delovanje na organizem, sestavo in vlogo vseh sestavin pripravkov in vpliv sončenja v primeru uživanja zdravil. JASNA ARKO




srki -> RE: S pametjo do zagorelosti (24.5.2007 12:54:45)

Res ne razumem tistih, ki se dobesedno pražijo cele dneve na soncu. Ne vem, ali jih nič ne skrbi za zdravje?




Anonimen -> RE: S pametjo do zagorelosti (24.5.2007 14:17:34)

Deset dni dopusta,pa hitijo pridobivat barvo,zato.
Jaz se tudi rada sončim,ampak v mejah normale.Najhujše ure v zaprtem,pa ob petih popoldne spet na plažo.In seveda vse sorta kreme in mleka napackamo nase,pa marelo.




Lenny -> RE: S pametjo do zagorelosti (24.5.2007 14:33:39)

Eni so res tozadevni sadomazohisti. Najprej se na dopustu mučijo in pražijo na soncu, potem se lupijo, do naslednjega dopusta pa kupujejo super drage kreme proti gubam, da bi popravili škodo.
Tudi jaz nisem rada kot jogurt, ampak vse do določene meje.




* Mateja * -> RE: S pametjo do zagorelosti (27.5.2007 23:17:40)

Jaz sem rada na soncu, sicer zadnja leta manj, a vseeno. Tudi zaradi zagorelosti, ampak v senci enostavno ne morem bit, ker mi ni prijetno, še zebt me začne. Sem malo čudna, ja!
Ampak sončne žarke imam pa rada, pa med tahudimi urami pa nisem na soncu!




Stran: [1]