|
corfu -> RE: naj ji povem-II del (ugriz) (25.5.2007 8:07:03)
|
No, jaz sem ena izmed mam katere sin grize. Doma je poskusil samo enkrat, mož ga je ukriznil nazaj in jasno in glasno sva mu povedala, da se to ne dela, da to boli...pa ne samo enkrat zdaj že tisočkrat. Kako se je vse skupaj začelo...je najmanjši in najlažji v skupini, vanjo je prišel zadnji. Zna se sam zamotiti in zaigrati tudi po uro in več, drugi fantek pa pač te vrline ni imel in vse kar je moj sestavil, narisal, ustvaril, je ta drugi fantek ali hotel imeti, mu vzeti, ali enostavno se z njim skupaj zaigrati...moj pa pač ni tega želel. Ta drugi fantek je starejši, posledično tudi večji, težji, je nekajkrat mojega prerival itd. Dokler ni mojemu očitno prekipelo in je odkril, da če ga pa ugrizne, tisti fantek joka in ga pusti pri miru. In tako začaran krog teče še danes. Zaradi tega sem se že presekirala, z možem sva imela že nešteto debat, govorila sem z vzgojiteljico, s starši od fantka, z mojim sinom, vglavnem sem že kar malo obupala. Jezna sem na vzgojiteljico, ker že toliko časa ne more tej situaciji priti do dna, saj se dogaja le med njima, se pravi moj sin- ta drugi fantek. In zdaj prav tekmujeta kdo bo koga. Mislim, da že prvič ni odreagirala pravilno, saj pred otrokoma nima nobene avtoritete. Jaz pa mojega ne morem po riti ob štirih popoldne ko je z mano doma in na kaj takega tudi ne pomisli, fantka pa ugrizne npr. ob osmih zjutraj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Zdaj pa prosim še vas za nasvet, kaj lahko še jaz kot mama storim? Daleč od tega, da mi je vseeno. Torej mamice obgriženih otrok, dajte mi prosim nasvet? Hudo mi je za obgriženega fantka, za njegove starše, saj je svoje obdobje tudi moj hodil domov ves popraskan in to do krvi, po celem obrazu, meni je bilo grozljivo in vem kaj doživljate, a se kdaj zamislite kaj doživljam kot mama jaz? Ne vem za druge, ampak meni osebno ni vseeno. Edino kar mi je v tem "smešno", če se lahko tako izrazim je to, da je moj kot en pingvinček proti fantku, za celo glavo manjši in pet kil lažji. Ja, všeč mi je, da se moj otrok zna postavit zase, ampak ne na tak način in eno stvar vem zagotovo, noben otrok nekaj takega ne dela kar brezveze, ali pač?
Lep dan še naprej
|
|
|
|