|
Anonimen -> RE: genitalne bradavice (13.5.2007 7:38:25)
|
Humani papiloma virusi in genitalne bradavice
Letošnjega septembra se je s sodelovanjem Laboratorija za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Maria Poljaka in raziskovalke dipl. mikrobiologinje Kristine Fujs ter zasebnega medicinskega centra IATROS pod vodstvom doc. dr. Pavleta Košoroka začela nova raziskava, v katero bodo vključeni slovenski bolniki z anogenitalnimi bradavicami.
Sodelujočim v raziskavi bodo določili prisotnost in genotip HPV v vzorcih anogenitalnih bradavic, nato pa bodo spremljali morebiten vnovični nastanek anogenitalnih bradavic po kirurški odstranitvi. Dosedanje študije pravijo, da se tovrstne bradavice ponovijo v 20 do 30 odstotkih primerov.
Omeniti moramo še nedavno zaključeno raziskavo prof. dr. Maria Poljaka in asist. mag. Marka Potočnika, ki je pokazala, da so dlačni mešički pomemben vir HPV za nastanek genitalnih bradavic na moškem spolovilu. Ali se bodo te ugotovitve potrdile tudi v analnem področju bo pokazala trenutno potekajoča raziskava.
Vse več okuženih
Ker se okužba prenaša s spolnimi stiki (analnimi, vaginalnimi, oralnimi), je pogosta med spolno aktivnimi odraslimi ljudmi. Inkubacijska doba, torej čas od okužbe do razvoja bradavic, se zelo razlikuje od posameznika do posameznika, pri številnih okuženih posameznikih pa se bradavice sploh ne pojavijo.
Breme bolezni, ki jih povzročajo humani papiloma virusi, je precejšnje. Predvidevajo, da je s HPV okuženih približno 15 odstotkov svetovnega prebivalstva, približno en odstotek prebivalstva pa ima genitalne bradavice. Med letoma 1972 in 2002 se je število tovrstnih diagnoz, ki so jih postavili na genitourinalnih klinikah v Veliki Britaniji, povečalo za več kot šestkrat pri moških in za desetkrat pri ženskah.
V zadnjih treh desetletjih pojavnost genitalnih bradavic nenehno narašča. Najpogosteje se okužijo ženske med 19. in 22. letom starosti ter moški med 22. in 26. letom.
HPV 6 in 11
Po podatkih iz dostopne literature več kot 90 odstotkov vseh bradavic anogenitalnega predela povezujejo z genotipoma HPV-6 oziroma HPV-11. Okužba s HPV-6 je približno trikrat pogostejša, pogostost mešanih HPV-okužb (okužba z več HPV-genotipi hkrati) z drugimi, večinoma anogenitalnimi genotipi HPV pa je od 19- do 44-odstotna.
Za genitalne bradavice je značilno, da se ponovijo v 20 do 30 odstotkih primerov. Z dosedanjim poznavanjem patogeneze okužbe s HPV si zdravniki specialisti še ne znajo razložiti, ali gre pri ponovitvi za novo okužbo s HPV ali pa vnovičen vznik genitalnih bradavic spodbudijo HPV, ki so nenehno prisotni v endogenem rezervoarju v okolici odstranjenih bradavic.
Tri vrste
Genitalne bradavice so najpogostejša benigna novotvorba na anogenitalnem območju. Klinično razlikujejo tri vrste bradavic: klasične ostre kondilome (condylomata acuminata), ploščate kondilome (condylomata plana) in gigantske kondilome (condylomata gigantea ali buschke-löwensteinovi kondilomi).
Klasični
Klasični ostri kondilomi nastanejo predvsem na neporoženelem ploščatem epiteliju v prepucijski vrečici pri neobrezanih moških, v sečnici in perianalno, pri ženskah pa na velikih in malih sramnih ustnicah, nožničnem preddvoru, v nožnici, na materničnem vratu in perianalno. Sprva je opaziti en do dva milimetra velike belkaste (če pride do maceracije), sicer pa rožnate izrastke. Ti se sčasoma večajo, tako po številu kot po velikosti, in prerastejo v cvetačaste tvorbe, ki lahko prekrijejo celotne zunanje spolovilo. Nastanejo pecljate vzbrsti, ki so na mestih, kjer so izpostavljene pritisku, sploščene in v obliki petelinje rože. Običajno so kožne do biserne barve in imajo na površini roženo oblogo. Če so izpostavljene maceraciji, postanejo belkaste in zmehčane, v globini kožnih gub lahko tudi odmrejo. Genitalne bradavice v sečnici lahko povzročajo krvavitve, izcedek in zmanjšan curek urina.
Nekatere oblike zdravljenja genitalnih bradavic lahko izvaja tudi bolnik (uporaba podofilotoksina ali imikvimoda). Toda večino metod zdravljenja genitalnih bradavic opravijo zdravniki, obsegajo pa kirurško zdravljenje (ekskohleacija, ekscizija, elektrokirurgija), laser, uporabo triklorocetne kisline ter krioterapijo s tekočim dušikom ali ogljikovim dioksidom. Izbira oblike zdravljenja je odvisna od morfologije in razširjenosti sprememb, temelji pa na dogovoru med bolnikom in zdravnikom.
Ploščati
Ploščati kondilomi (condolymata plana) so ploščate rožnate papule, ki so lahko tudi številne. Pri moških se pogosteje pojavljajo na prepuciju, pri ženskah na materničnem vratu. Posebna oblika so hitro rastoči buschenke-löwensteinovi tumorji (condylomata gigantea), ki jih je najti v prepucijski vrečici, perianalno ali na presredku. Rastejo hitro in destruktivno, navzven in navznoter, le redko pa pride do maligne preobrazbe.
Vsako stanje, ki pri osebah, okuženih s HPV, povzroči poškodbo imunosti na celični ravni, poveča izrazitost bolezenskih simptomov, zmanjša odzivnost na zdravljenje in poveča možnost, da se bolezen spet pojavi v obliki bradavic. Za okužbo s HPV in posledični razvoj anogenitalih bradavic so še posebej dovzetni okuženi z virusom HIV.
Čimprej odstraniti
Kondilome, ki se pojavijo v anogenitalnem predelu, je treba čimprej odstraniti, saj se lahko nekatere oblike spremenijo v maligne ter povzročijo rak materničnega vratu, rak zadnjikovega kanala, rak penisa ali rak nožnice.
Za osebe, ki uživajo v analnih spolnih odnosih, so priporočljivi preventivni pregledi zadnjikovega kanala, saj lahko kondilomi nastanejo tudi izključno v zadnjikovem kanalu in dolgo ne povzročajo težav, lahko pa povzročijo tudi redek zaplet, rak zadnjikovega kanala.
- Vrste HPV, ki povzročajo anogenitalne bradavice, se razlikujejo od tistih, ki jih povezujejo s povečanim tveganjem za razvoj raka materničnega vratu.
-Odločitev o metodi zdravljenja je odvisna od morfologije, števila, lokacije ter razvrstitve bradavic.
- Ne glede na obliko zdravljenja so ponovitve bradavic razmeroma pogoste. Dobra novica, četudi še ne povsem raziskana, je dejstvo, da bradavice v 10 do 20 odstotkih primerov izginejo spontano.
Tili Kojč
|
|
|
|