|
Anonimen -> RE: Depresija (12.5.2007 14:13:51)
|
Sama se trenutno še vedno bojujem z depresijo,ki je k meni prišla že februarja lani,skupaj z anksioznostjo(tesnobo).Bilo je izjemno hudo.Oktobra sem začela še z zdravljenjem(pri psihioterapevtki),in po SS konec novembra sem zdravljenje nadaljevala še z zdravili.Ogromno mi je v tem času pomagal avtogeni trening(knjige o tem dobiš v knjižnici).Jaz sem bila v tako hudem stanju,da ničesar nisem mogla storiti,še do konca izpita na faksu nisem mogla počakat.Zjutraj nisem mogla vstati iz postelje.Nikamor nisem šla,niti pred hišo.Jokala sem za vsako stavar,tudi za nepomemno.Nisem vidla smisla življenja.Po začetnem jemanju terapije je bilo vse le še hujše,dokler se stver ni umirila.Na začetku sem upala,da bi zasala,in da se nikol več ne bi zbudila.DRugih samomorilnih nagnenj nisem imela.Na srečo.Zdaj,po pol leta zdravljenja,in spremebi terapije pred kartkim,se počutim že bolje.Pri prejšnjih tabletah sem večino dneva prespala,nonstop sem bila lačna.mela sem srečo,da so mi moji bližnji stali ob starni,in tudi moj zdaj že bivši fant mi je bil takrat v veliko pomoč,za kar sem mu še danes zelo hvaležna.Čeprav sma se potem januarja letos razšla.Morda je bila za takšno poslabšanje depresije kriva še izguba želenega otroka.Nevem.Še danes se pobiram po koščkih.Kakor da bi sestavljala puzzle.Zdravljenje depresije je dolgotrajni proces.Ko sem zašla v to,si tega niti predstavljala nisem.Ampak iz meseca v mesec je boljše.Pomagati si moram sama,in tega se zavedam.Še danes so dnevi,ki so izjemno težki.Ko ne morem niti do kuhinje,ko ne morem niti prebrati besede v knjigi,ko ne morem nekaj minut slediti televiziji.Ko bi samo jokala.Ko še sama nevem,kam naj postavim sebe.Takart je zares hudo.Ponavadi se tiste dni obrnem na mje domače ali najbližje prijatelje.In tudi tisti dbnevi minejo.Ker je izhod iz te bolečine.In je nekje sonce tudi za nas.
Že to,da si uspela napisati post na RR,je veliko.Upam,da se zavedaš,da je depresija resna bolezen,ki jo je potrebno zdraviti.Kajti v telesu ti primanjkuje "serotonina" in zato se ti pojavljajo vsi ti znaki.
Če sem ti lahko le v majhno osebno pomoč,se mi javi preko ZS.Tukaj ti bom napisala nekaj stvari,ki so meni osebno koritile v času mojega zdravljenja:
- avtogeni trening-v knjižnjici obstaja več knjig-mene ga je naučila izvajati moja psihoterapevtka-zelo podoben mojemu je avtogeni trening,ki je bil kot knjižica z zgoščenko dodan reviji "lepa in zdrava"-mislim,da se ga še sedaj da kupiti,drugače ga posojajo v knjižnjici.Več o avtogenem treningu lahko prebereš na strani:http://www.vrbov-log.org/a_kooperativa/avtogeni_trening.htm
- zelo priročen je za začetno zdravljenje depresije tudi forum društva DAM na strani:http://www.nebojse.si/forum/index.php,kot tudi društvo samo,ki ga najdeš na strani:http://www.nebojse.si/portal/
- veliko so mi pomagale tudi ure pri moji psihoterapevtki,go.Jasni Krump(deluje v Mb,lahko se naročiš na tel.številki:02/2500646)
- z zdravili mi je bila v pomoč moja psihiatrinja,dr.Čukova(tudi v Mb)
- da boš vedela,da živiš le svoje življenje,ti priporočam prebrati knjigo "življenje je tvoje" od avtorice Louise L.Hay
Vsak gre skozi to pot zelo individualno,odvisno od potreb,ki jih ima v tem trenutku.Vse poti niso vedno tiste prave zato delaj le to,kar čutiš,da je primerno zate.
Lahko se obrneš name,kadarkoli želiš-po ZS!
Žalim ti zares dober začetek zdravljenja!In novo upanje v lepši jutri![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]
Vedi,da nisi sama...
|
|
|
|