andreja2000
|
Na AC sem šla zaradi starosti. Mene so poklicali po 14 dneh in povedali,da je z mojim otročkom nekaj narobe,več pa po telefonu niso povedali in sva se z mojim morala oglasiti v LJ.Potem sem želela roditi v MB,ker mi je bistveno bližji,pa so rekli,da naj kar v LJ pridem,ker so pač oni delali AC.Tako sem šla v LJ.Tega res ne privoščim niti najhujšemu sovražniku.Ob pol 10,30 so mi vbrizgali inekcijo za krčenje maternice in nekje okoli 17,so bolečine bile že zelo močne.Ko sem prosila za protibolečinsko inekcijo,so rekli,da je pa to še prehitro.Končno mi jo je uspelo dobiti ob 2 ponoči,držalo pa je približno pol ure in potem spet grozne bolečine.Ob 3,30 zjutraj mi je odtekla voda in pozvonila sem sestri,saj ves čas ni bilo nobene na spregled.Preoblekla me je,saj sem bila vsa mokra in me odpeljala v porodno,kjer sem ob 4,30 rodila punčko.Okoli pet minut so me pustili samo z njo in popkovina še tudi ni bila prerezana,jaz pa sem gledala to drobno bitjece in bila tako zelo nesrečna in žalostna,da tega ni moč opisat.Potem so prerezali popkovino ,jo umili in stehtali in se mi ob enem opravičevali,ker to počnejo pred mojimi očmi,vendar ,da ni nikjer drugje prostora.Nato so jo zavili v zeleno rjuhici in jo položili na polico zraven vage. Prihitela je še neka ženska in morala sem podpisati neke papirje in rekli so,da bo pokopana na žalah,kjer ji tudi hodimo prižigat svečke.Zdaj ,19 maja bo od tega hudega in žalostnega dogotka dve leti. Danes sem 10 tednov in ponovno me čaka AC in upam,da mi bo tokrat vso to trpljenje prihranjeno,a nekje v meni,je vendarle nekoliko straha...... ašun želim ti,da kmalu izveš lepe novice,vem kako mučno je to čakanje in koliko živcev ti pobere,zato bodi močna in želim ti vse dobro.
_____________________________
Kjer je upanje,je tudi pot...
|