 |
RE: očki, kaj ste pogrešali?
20.5.2007 2:00:59
|
|
|
|
ronja
|
hihi, ankica, si čisto predstavljam, njemu nič jasno, ti pa vsa penasta, kaj te spet to sprašuje - idi, pa pogledaj, če te tak zanima, zakaj joka, a ne? no, bom malo pazila, oz. bom pozorna, če se mi bo psiha kaj spreminjala po porodu... (mam malu upanje, da se ne bo, ker se mi tudi v  ni).
Je pa res, da si starševstva ne predstavljam kot neke rajske službe, meni se je vedno zdelo, da je to ukvarjanje z dojenčki prav mukotrpno, (sploh ko se svojega brata spomnim, ki je non stop ampak res nonstop jokal...) Otrok ti še ne more dat ne vem kaj nazaj, hkrati pa te non stop rabi... Ampak sem to gledala kot naložbo za kasneje, nora sem namreč na večje otroke. no, zdaj mam malo več stika z dojenčki, pa vidim, da ti tudi ti lahko že kaj vrnejo, zdaj samo upam, da bom mela veselo in brihtno punčko . Samo da ne bo skoz jokala in da ne bo skoz nakremžena kot nekateri, samo to si želim, tudi če ne spi ponoči, samo da ne joka non stop...
gina, če prav razumem, je največji problem pomanjkanje spanja? No, s tem si me res pomirila, ker to je ena od stvari, ki jih najlažje prenašam, kar se verjetno opazi tudi po urah postov . Ne, res, na spl. zelo malo spim (par ur na dan) in lahko tudi par dni ne spim, pa še dokaj normalno funkcioniram - sicer mi potem paše, da se naspim, vendar je tudi 7 ur že čisto ok za sestavit se po parih dneh nespanja - za moje pojme. Sem pa vseeno preštudirala knjižico Spi, dete spi, sicer pride v poštev šele nekje po 4. mesecu, pa vseeno, boljše prej vedet ko kasneje, ne? Potem itak ne bom mela časa brat;) Aja prebrala sem jo pa v eni noči, hehe;)
Bolj se mi pa zdi problem tista rutina in ponavljenje ene in iste zadeve non stop... Tudi jaz sem namreč bolj svobodomislene narave, če se slučajno ne vidi;) in mi to omejevanje življenja na dojenje in previjanje ne diši preveč .
Ja, glede pomoči mislim, da imam kar srečo, če kaj poznam svojo taščo, pa mislim, da jo kar, bo z veseljem pazila najino dojenčico, če ji jo bova le zaupala (kar ji jo seveda bova, saj si oba želiva bit še kdaj malo fraj za kako urco ali dve...)
Tako sem nekak računala, da bi imela lahko oba šport še 2x na teden -
1x bi jo pazila jaz, 1x on, 1x pa bi si naštimala tako, da bi imela oba hkrati in bi jo dala za tisto urco tašči (nisem si jaz kar zmislila, da jo bom poturila, se je sama ponudila;).
ampak primozaRR, to me pa res zanima, kako ti ob otrocih znese šport 4x na teden? ne zafrkavam se, resno me zanima, midva bi tudi, samo si nekak ne predstavljava - to pomeni, da te 4 popoldneve ali večere ni doma... To je pa že več kot pol časa... Mislim, saj potem jih nič kaj dosti več ne vidiš... No, saj mogoče jih lahko kdaj vzameš kam s sabo, ampak na basket (on) in plavanje (jaz) pa lih ne... Mogoče tam, kjer je odprt bazen Resno, kako ti to znese, kdo ti takrat pazi otroke?
Aja, mogoče si mislil šport tudi rolanje z vozičkom, sprehajanje po bližnjih kuceljčkih in tako? Tega nisem štela kot šport - rolerji so zame prevozno sredstvo (v nenosečem stanju, seveda;), tako kot bicikl, tega ne štejem za športanje...
mič, bova upoštevala tvoj nasvet, nič pretiranih obiskov, bova rajši midva prišla kam... Na srečo se moji mami navadno ne da do mene, oče živi na morju, bratca lahko mirno ven vržem, pa ne bo zameril, sestra je v ameriki, fantova dva - hehe, no, to bo pa on skrbel, da ne bo pretirano , se mi zdi, da bo mel večje probleme . Z njegovim bratom in njegovo družinico se bomo pa rajši kar na sprehodih dobivali. Ostali pa itak lahko počakajo en mesec
anonimna, nama bo verjetno malo lažje glede tega, ker sva že zdaj rada doma, en z drugim in da se samo crkljava, to je tisto, kar si navadno najbolj želiva, ko je urnik našponan do vseh meja... Diši ves čas, ker ves čas nekaj kuham in pečem, jaz rada kuham, oba rada jeva, tako da je to super kombinacija . V tej smeri torej ne pričakujem prav prevelikih sprememb (če bo otrok hotel razkuhane špagete, bom pač najine prej ven vzela, zakaj bi še midva jedla take, če so nama bolj všel aldente )
Imava tudi to "srečo", da si kakih spontanih potovanj prav dosti nisva mogla privoščit, čisto iz finančnih razlogov, je bilo dobro malo planirat vnaprej, v smislu, da sva najprej našparala in potem šla
Hm, ampak ves čas doma pa jaz ne bi bila... Bi pa fantu poturila tamalo za tisti dve urci, da se jaz grem ven zluftat... Že med , ko sem bila ornk bolana in sem morala bit doma, sem znorevala, pa niti nisem mogla ven (fizično, pa tudi prepovedali so mi zdravniki), pa mi je bilo vseeno grozno...
druga anonimna, nekaj mesecev do eno leto Se ti hecaš? Pa saj medtem bo že drugi lahko na vidiku... Ajajaj..., bo treba še malo premislit... Sicer sem tudi med bruhanjem navadno rekla fantu, da bom še malo premislila o tisti številki, koliko otrok bi imela, hehe
Še eno vprašanjce dveh ponočnjakov (no, moj ponočnjak že spi, ampak ajde): ali je realno, da otroka, zvečer, ko zaspi odpelješ k babici, ji ga daš v varstvo, se zapelješ v kino, prideš ponj in ga odpelješ domov? Saj vem, da je odvisno od otroka, vendar pa me vseeno zanima, koliko je to v realnosti izvednjivo - se večina otrok pri tem zbuja in začne jokat oz. ali sploh obstajajo taki primeri, ki jih lahko takole lepo "lifraš" sem pa tja in ti tega nič kaj dosti ne zamerijo? Seveda ne bi rada babici natiplala na glavo jokajočega otroka, pa naj se ona z njo ubada, midva pa greva, to ne gre, zato me pa zanima, ali je kdo od vas kaj takega počel, poizkusil? Ali ste si vsi našli varuške oz. nekga, da je prišel k vam na dom pazit malega? ker potem so pozne ure res problem... če bi pa vsi lepo spali, midva pa samo vzameva tamalo, tako kot zdaj cucka, bi bilo pa super, hehe. Samo se bojim, da pri otrocih ni tako enostavno...
|
|
|
|
Natisni
umila in se bosta masirala, svežo pleničko gor, pa skupaj v posteljo, da se bo dojenček najedel in zaspal 
