 |
RE: Klicanje otroka, ko je pri mamici ali očetu
8.5.2007 20:32:32
|
|
|
|
Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Joj, joj, ljubosumje je huda reč.....
A veš, mogoče pa tebe skrbi, da tebe mala ne bi imela tako rada, kot očeta, kar je popolna oslarija. Otroci točno vedo, čutijo, kdo je odgovorna oseba, na katero se lahko zanesejo, poleg tega točno vedo, kdo je mami in verjemi mi, mami je v veliki večini primerov daleč najbolj pomembna oseba v otrokovem življenju tja do smrti.
Poleg tega je prav fajn, če otrok čuti do očeta tako, kot bi vsak čutil do dobrega očeta. Ne smeš tekmovat z njim. Privošči mu, da ga ima dete rado, da je otroku z njim fajn, da uživa. Od vsakega človeka na tem svetu človek, otrok nekaj odnese. Od vsakega nekaj drugega. Rabi različne vzore. In fajn je to.
Tako da....pri nas se kličemo kadar nam je fajn. Včasih ne kličem nič čez vikende, včasih pa tudi kličem. Oče mojih otrok ne kliče kaj dosti, kar mene prej moti kot mi je v veselje. Meni se zdi, da bi jih lahko vsak dan poklical, ne pa 1x na 10 dni, ko je kaj za zmenit se. Mi je pa fajn, ker se imajo pri njem fajn.
Nehaj tekmovat z njim za otrokovo ljubezen. Ljubezni se ne služi na tak način. Ljubezen je stvar spoštovanja. Če te bo otrok spoštoval, te bo ljubil, če te ne bo, te tudi ljubil ne bo. To je vsa umetnost.
Ni proeblem v tekmovalnosti....tudi, ko je otrok rekel in risal očija, sem prijela tel. v roke in ga poklicala. Brez kakršnegakoli problema. Bojim se samo to ,da bo pri sedmih letih otrok rekel, da ji jaz ne pustim vsega in bo želel k očiju.....Ker razumem to ,da je normalno, ko je toliko z mano, da pogreša očeta. Ni mi pa "normalno" ali pa mogoče narobe razumem in si razlagam, da ko jaz pokličem, da ima žalosten glas in ne želi govorit z mano. Pa vem ,da ne delajo nič narobe z njo, da ji vse "vtaknjeo" in dovolijo....ampak...se bojim ,da slučajno otroka kdo ne "hujska" proti meni.....In ne me narobe razunmet.....jaz ne vmešavam otroka med najine spore, ki bodo očitno trajali večno....In NIKOLI nisem rekla nič proti očetu (v njeni prisotnosti).
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. pa se je to v kašnem letu popravilo. spoznala sem, da ga ima Nuša kljub vsemu neizmerno rada in ker imam jaz neizmerno rada njo je bilo potem logično, da ji ne bom branila nekaj kar rada dela. in ko sem sama prišla do spoznanja, da je zanjo najbolje da se midva z njenim očetom noralno pogovarjava, se je vse spremenilo. prej je bilo tudi tako kot praviš; kar je on rekel, je bilo zakon, tudi so jo tam razvajali, pri meni so pa obstajale omejitve. in potem sem vedno govorila, da jo jaz vzgajam, on pa razvaja. ampak tu ne pomaga drugo, kot da se pogovoriš z bivšim partnerjem. najdita najboljšo pot za otroka. 
