|
Abby -> tašče?! (19.10.2004 13:42:05)
|
Moja tašča in tast sta iz druge kulture, ampak delujeta, kot da sta iz drugega stoletja. Ko se je njuna hčerka razšla s partnerjem po 10 letih, sta se še 2 leti čudila, zakaj neki ni partnerjevih staršev nič več na obisk.
Ko sem spoznala svojega moža, je bil star skoraj 29 let in je živel s starši, se je pa že nekajkrat odselil od njih, pa vsakič prišel nazaj, ker mu je mati itak ves čas visela v stanovanju, da je bilo kot pri starših, samo da je moral plačevati stanarino. ko so stvari med nama postale resne, se je preselil k meni. Na srečo živijo njegovi v drugem kraju, brez avta in preleni, da bi šli na avtobus, sicer bi se jih ne znebila iz hiše.
Ampak od žačetka me niti niso tako motili, ker so se brzdali, kadar sem bila tam. Po nekaj mesecih so se pa pokazali taki, kot so: hrupni, nevljudni, žaljivi, neumni, nesramni, primitivni...skratka, grozni. Staremu je najljubše razvedrili, da žali svojo ženo, jo zmerja in ji govori, da je neumna.
Do zdaj mi je uspevalo, da sem jih držala daleč stran od sebe. Je pa šlo na tesno, ko se je rodila hčerka. Živijo blizu porodnišnice in so mi nonstop viseli tam, da sploh ne omenjam, kako se je stari nadišavil, preden je prišel na obisk. Cel popoldan sem morala zračiti.
Pri nas so bili po hčerkinem rojstvu samo 1x, mi jih pa obiščemo največ 1x na mesec. Hčerka se sicer takrat z njimi igra, sicer pa ne čuti nobene želje, da bi se bratila z njimi. Onadva sicernenehno gnjavita, kdaj bo prišla v varstvo k njih, ampak stvar je taka, da bi jo raje pustila samo doma, kot pri njih. Bilo bi varneje. Mojega moža sta namreč kot otroka zaklepala v hišo, pri 2 letih so ga naklestili, ker mu je ušlo v hlače (posledično je močil posteljo do 10. leta, revež), stari mu je prst priškrinil z vrati od vlaka (po nesreči), materi je pa kot dojenček padel po stopnicah. Seveda se to lahko zgodi vsakomur, ampak vseeno jim to ni ravno priporočilo, da bi bili dobri varuhi.
Še besedica o tem, kako so jo zagodli mojemu ubogemu možu in s tem tudi meni. Taščino življenjsko poslanstvo je pedenanje svojim dedcem. Zaradi tega je največji dosežek mojega moža to, da si sam obriše rit. Dobesedno. Če ga prosim, naj npr. poišče otrokovo jopico, se postavi in čaka, da bo jopa sama skočila vanj. Ne zna se sam obleči, ne zna skrbeti za svoje reči, vse mu je treba prinesti na pladnju, to pa zato, ker mu je vedno vse postregla mati. Za razliko od naše družine, kjer se je moške vzgajalo v duhu, da se jim ni treba ženiti samo zato, ker rabijo gospodinjo, in se jih je tudi naučilo gospodinjiti.
Skratka, še predobro vem, kakšne pošasti so lahko zakončevi starši in že zdaj me je groza, kako bojo spet navalili, ko bom rodila.Če bo pa "muško dijete" bojo pa podivjali še trikrat bolj.
Groza!
:hudicek::hudicek::hudicek::hudicek::hudicek:
|
|
|
|