Anonimen -> Hmmm... (6.5.2007 19:21:53)
|
Danes me kliče kolegica in mi reče, da se bo prijavila na razpis za eno vodilno mesto in kaj jaz pravim na to. Nisem ji odgovorila nič, ker imam glede tega, da bi znala voditi to zadevo velike pomisleke. Je namreč zelo zamerljiva, vse jemlje na osebni ravni, ne zaveda se, da ji naziv ne prinaša samo prednosti, ampak predvsem pomankljivosti, ima težave z navezovanjem stikov, pravi, da se ne bo nikomur podrejala... Sama sem v dvomih, da bi bila sposobna igrati vse od prijateljice do sodelavke, od rame za jokanje do diktatorke, od šefice do čistilke... Dvomim, da bi znala s svojimi zaposlenimi (skoraj same ženske) najti skupni jezik, dvomim, da bi znala težave reševati na neosebnostni ravni, dvomim, da bi bila tako trdna, da bi prenesla vse padce in vsa ponižanja ter vse vzpone prenesla brez evforije in trkanja po prsih. Ne vem, kaj naj naredim... Razmišljam, da bi ji povedala, da naj tega ne počne, ker bo razočarana... Po drugi strani pa pravim: Naj sproba na svoji lastni koži. Ko sem sama šla po 2,5 mesecih porodniške nazaj v službo in mi je bilo res ful hudo, ampak se ni dalo drugače, mi je rekla - ti moraš, saj si drugačna od drugih mam.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
|
|
|
|