RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Kalamaki -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 11:29:41)

Najprej en velik[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] To agonijo smo dajali skozi pred parimi leti. Vem, kako ti je in vem, kako je težko, ko te bolnik pravzaprav odriva od sebe. Občutek nemoči je grozen. O tem, kako funkcijonira naše zdravstvo ni vredno izgubljati besed. Tudi naša babi ni hotela zadnjih dni preživeti pri nas, želela je biti sama. Pri nas je bilo lažje, ker živimo zelo blizu, pa nas je kljub temu ves čas skrbelo, kaj se dogaja, kadar ni bilo nikogar pri njej. Nabavili smo nek SOS gumb, mislim, da pri Hospicu, ki ga ima bolnik na vrvici za vratom in v primeru, da rabi pomoč, pritisne na ta gumb in pokliče tisto številko, ki jo pač prijaviš. Ampak naša babi iz trme tega ni nosila in ko je npr. padla, gumba ni imela pri sebi.... Jao, jao. Človeku se v bolezni njegov siceršnji karakter spremini do nerazpoznavnosti. In te v tisti svoji nemoči večkrat tudi prizadane. Vem, da ti tega ne boš jemala tako in boš take izpade z razumevanjem sprejela, kar je v taki situaciji edino pravilno.
Na vašem mestu bi se obrnila po pomoč na Hospic, kjer imajo res bogate izkušnje in res poskušajo najti rešitev. Največ, kar lahko naredite pa je to, da boskušate biti z njo vsak možen trenutek, če je le kako izvedljivo. Te trenutki so neprecenljivi.
Vsem vam želim veliko moči in še kakšen lep skupni trenutek. Drži se!



KIKI**** -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 14:18:15)

Naša RR-jevka Barbara (28 let) je umrla za rakom na pljučih, ko je v sedmem mesecu nosečnosti povila sinčka (je mislim da vse na Dobrodelnosti napisano-lani avgusta)

Jaz držim pesti, da se vse čimprej tem bolje reši. Stojte ji ob strani vsaj tako kot do zdaj. Bolnega človeka je težko prepričati v karkoli. Mogoče si po eni strani želi da ne bi kdo drugtrpel poleg nje in se komu smilila.

[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image] in en [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] za vse vas...



Anonimen -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 14:35:43)

Naša RR-jevka Barbara (28 let) je umrla za rakom na pljučih, ko je v sedmem mesecu nosečnosti povila sinčka (je mislim da vse na Dobrodelnosti napisano-lani avgusta)



Evo, glih včerej sem mislila na njeno preostalo družino. kako se kaj držijo očka in 3 otročki? Ve katera ?



Anonimen -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 14:41:08)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Zdravniki se v bistvu ne menijo za nikogar, dokler ni tam pri njih v bolnici. Tam pa ni, dokler je še lahko večino dneva človek pri zavesti, pa če ga še tolk boli. Zdaj čaka na UZ in pregled želodca in če ne bi šla samoplačniško, bi bila na vrsti jeseni!!!! Kako je to možno, da bolnik, ki ima raka in sum na raka še kje drugje, ne pride do preiskave v normalnem času? Naše zdravstvo tako funkcionira. Nimamo več socializma, če nimaš denarja, prej umreš, kot prideš na vrsto čist komot. Ma ne bi o tem, sem preveč jezna na zdravnike...
Kdaj človeka dovolj boli, da mu dajo kaj več kot tablet? Ne vem v bistvu niti to, kaj pričakovat, kdaj je čas, da moram težit, da jo vzamejo v bolnico. A je pri raku normalno, da te boli in boli in boli, koliko časa je to normalno, da moraš zahtevat kaj več? Gledala sem od frendice mamo, ki je stanovala v našem kraju, kako je šlo to drastično navzdol. Spomnim se, da jo je tako bolelo kot mojo taščo kak mesec, dva, potem ni bilo več pomoči, je bila v bolnici in še tam so jo gladko ven vrgli, ko ji niso znali več pomagat. Ali bo tu isto, ali bo trpela dolgo časa, ali bi že morala sprožit tam alarm, ali je to vmesni pojav, ki dolgo traja, bolečine mislim...ma pojma nimam.


Mož moje sodelavke je pred kratkim umr za rakom. Pri njih je bilo tako, da je imel močne bolečine po vsem telesu, kar so najprej pipisovali obrabi hrustanca (v rami, kjer se je začelo), pa kmalu, v kakšnem tednu, prišli do spoznanja,da je rk, in to povsod. Ko bi ga sodelavk nato morala voziti od zdravnika do zdravnika na razne preglede, to je bilo še pred potrditvijo diagnoze, je rekla, da ga ne more, da ga preveč boli, saj še do avtomobil ni mogel priti. Je trajalo pol ure par metrov. Zato so ga potem zadržali na kliničnem, pa vozili na onkolođškega na preizkave. V bistvu na vse preizkave. Ker kjerkoli so odkrili raka, so sklepali, da je metastaza in da je primarni drug.e V glavnem, metastaz so bile povsod, tako da ta ubogi človek sploh ni šel več domov. Dali so mu dve kemoterapiji, v blagiobliki, ker močnih ne bi preživel, nato pa je umrl.
Sodelavka je rekla, da je hodila sestra po sobah in spraševala, koliko koga boli. Povedati so orali številko od1 do 10. Ko je njen mož rekel npr. 7, mu je dala mislim da injekcijo, nakar ga ni več bolelo.
Tako je, če je človek v bolnici. Za ostalo pa ne vem.



tažana -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 14:55:48)

živjo gina.
tudi pri nas se borimo za rakom. oče ima raka na pljučih, kosteh, kostnemu mozgu in še kje... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
vse skupaj se je začelo septembra (lansko leto marca je bil operiran na grlu uspešno!) ko se mu je vse skupaj razširilo. kar nekaj mesecev nismo vedeli zakaj se prav zaprav gre. ko smo zvedeli domači pa še ene 2 meseca ni vedel oče (bilo mu je povedano vendar ni hotel razumeti).
kljub temu da zdravljenja nima še sedaj včasih zaslutim upanje iz njegove strani "mogoče bo pa še vse dobro"??
težko ga je gledati ko ga živega v telesu gloda rak[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image].

mi mu kar se da stojimo ob strani. imamo to srečo da smo vsi blizu in da je mami še dovolj močna in trdna da lahko prenaša njegovo bolezen in trmo! hvala bogu pa sem še jest brez službe da mu lahko čim več stojim ob strani.
veliko  mu nemoremo pogati je trmast in si ne prizna svoje nemoči. vsak dan znova se preizkuša tako da potem za nekaj dni kar obleži.

naj ti svetujem nekaj zelo pomembnega!! poizkusi jo prepričati, da se z zdravnico dogovori za bolečinsko terapijo! ker to zelo vpliva na počutje.- če bo imela kontrolo nad svojo bolečino bo imela tudi občutek, da ona nadzoruje tega raka. pri nas smo sicer imeli krizo, ker je bral, da so vsa bolečinska zdravila na osnovi opija in je pravil da ne sme pretiravati, ampak sedaj se je sprijaznil in pridno je tablete in ima obliže!! če ne bo hotela tega sprejeti kontaktirajte s patronažo. če boste v navezi z njo ji bo tudi ona lahko več in bolj učinkovito pomagala.

upam da čim lažje prebrodite vse te težave. mene je groza kaj vse me še čaka, vsak dan zjutraj grem s strahom pogledat kako je. mami gre ob 6 ih delat in jo vedno najprej pokličem, da se znam malo pripravit.
aja še to naš ati je imel enkrat dihalno stisko in mu je bilo ful grozno ker je bil sam, takrat je malo drugače začel gledati na vse skupaj in veliko raje vidi da mu pomagamo, mogoče bo tvoja tašča tudi kdaj še začutila, da je lažje če imaš nekoga ob sebi in bo sprejela pomoč.

ah... ne vem kaj naj še napišem ker se tudi jaz vsak dan še sprašujem kaj naj še naredim.
drugače je pa na med.over.net forum kjer pišejo oboleli za rakom in tudi njihovi svojci.
pa kot so že zgoraj omenile na onkološkem inštitutu organizirajo srečanja na to temo. gotovo najdeš kaj na internetu.
http://med.over.net/forum5/list.php?26

veliko sreče in polno optimizma



tažana -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 15:12:39)

ja glede te bolečine povsod sprašujejo kakšna je bolečina od 1 do 10. če je bolečina močnejša od 5 morajo zdravniki obvezno povečati proti bolečinski odmerek.
na onkološkem  je prav protibolečinska ambulata. v njej dela dr. lahajnarjeva. pozanimajte se za obisk pri njej. (potrebujete napotnico osebnega zdravnika) vse to se lahko pozanimate pri patronažni sestri. zares poizkusi stopiti v stik z patronažo ker boste lažje vedeli kaj kdo dela in v katero smer gre njeno zdravljenje. pri nas je ati zelo vesel, da sem jest zraven če patronaža pride!
če te zanima še kaj, lahko kontaktiraš na ZS.
lep pozdrav



mayflower -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 21:18:21)

Moj stric je dve leti nazaj umrl za rakom na pljučih. Ker mi je bil kot oče, se je trimesečna agonija globoko zarezala v srce. Moram reč, da so njemu že takoj postavili pravo diagnozo- osebna zdranica ga je napotila k pulmologu, k ga je napotil na dodaten pregled. Mislim, da so  10 dneh postavili diagnozo, ki pa je njemu niso povedali. Jst sem govorila s pulmologom takoj na začetku in ta mi je rekel, da če je drobnocelični rak, bo trajalo največ 3 mesece. In točno tako se je zgodilo. Čez noč smo iz poskočnega, žilvjenja polnega  človeka spoznali živega mrliča. Mislim, da je najhujša agonija trajala 1,5 meseca. Ko je blo najhuj, smo mu lepili obliže na prsi ( mislim,da gre za eno obliko morfija). Od takrat naprej se sploh ni več zavedal in je počasi umiral. Pr nas so k njemu hodili prijatelji. Sam ni kej dosti pomagalo, ker se je nonstop opominjal, da je zanj konec vsega, čeprav se je boril do konca (obsevanje in kemoterapija). Po mojem mnenju je zdravljenje samo pospešilo napredovanje bolezni. Ker ga je še bolj oslabilo. Zdravnikom malo zamerim, da mu niso pred zdraljenjem povedali, da ne bo pomagalo. Šele onkolog mu je ves razburjen, ko je prišel na obsevanje povedal, da ima raka. No, celotno doživetje je bilo huda agonija za celotno družino. Najhuj mi je blo, ker sem želela, da se agonija konča, po drugi strani pa sem želela, da preživi, čeprav sem vedela, da je utopija.



Gina -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (5.5.2007 22:46:28)

Ojoj, kako veliko vas ima tako hude izkušnje![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Žal mi je, da ste morale vse to skozi dati in hkrati sem vesela, ker ste se oglasile in delile z mano svojezgodbe. Hvala tudi tistim, ki ste mi pisale na zs. Res ste prijazne.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

Pri moji tašči je trajalo čisto predolgo, da so ugotovili. In ko so sploh začeli ugotavljati, kaj je v resnici na pljučih, ko je že bila končno po dveh letih težkega dihanja pri pulmologih (samoplačniško, ker so rekli, da si domišlja!!!!), je trajalo še kar nekaj mesecev, da so začeli s terapijo. Ena preiskava, pa 14 dni vmes, pa druga preiskava, pa tri tedne vmes, pa tretja preiskava, pa spet 14 dni, pa četrta, pa cel mesec vmes.... in to je drobnocelični rak, razširjen na bezgavke s sumom, da je rak še kje drugje in s čakalno dobo par mesecev, da pride še na kako preiskavo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]....ma ni da bi govoril..v bistvu ima zihr tega raka že 2 leti, in potrjena diagnoza že od decembra ali še kak mesec prej, ne spomnim se točno. Torej se zelo bori s to boleznijo, pa vendar....jasno je, da ni rešitve. In to je tisto, kar jo spravlja v tako hudo depresijo, čeprav ima trenutke, ko verjame, da bo vse ok, jo naslednji hip spet zadane kot strela, da bo od raka umrla.

Hvala za info o protibolečinski ambulanti, hospicu in obližih - nisem vedela zanje, bom sitnarila. V društvu onkoloških bolnikov je pa moja tašča že, ker je že prej preživela raka na dojki. Samo problem je, ker sama zavrača vse te pomoči. Vse vidi črno, da ji vsi nekaj hočejo, še mi, če to predlagamo. Upam da vsaj zdravniških pomoči ne bo zavračala. Jo grem jutri spet malo prepričevat. vsaj ta malega se veseli, ko pride, ji malo sonček posije, no, saj se nas ostalih tudi razveseli. Je pa res, da človek, ko je bolan, izgubi vso razsodnost in včasih rata malo čuden, ne zaupa v ljudi, stresa neumnosti, točno tako, kot ste napisale, je tudi pri nas. Res je, da si včasih prvi hip jezen, ampak ko premisliš, se ne moreš jeziti dolgo, nima smisla, človek ni sposoben normalno razsodno razmišljat, ne moreš mu zamerit. Bolezen naredi svoje. moram jo vprašat, koliko jo boli, na tak način, kot ste mi rekle, potem ap v akcijo, če bo treba.

Upam, da se bo nekako rešilo tako, da ne bo preveč trpela, ker tole res ni fajn. In za vse tiste, ki ste v podobni situaciji...želim vam veliko energije, da naredimo življenje vsaj malo znosnejše ljudem, ki so nam blizu, pa čeprav včasih njihova čudaška narava ven udari ob teh strahotnih bolečinah in strahovih, s katerimi se morajo spopadati. Držite se. Hvala še enkrat.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



žiža -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (7.5.2007 14:11:40)

 Gina, protibolečinska ambulanta na onkološkem je res edini pravi kraj kjer vam lahko pomagajo.  Naš ati sedaj uporablja obliže že... mislim da 4 meseca. začel je z zelo majhnimi sedaj pa poleg večjih potrebuje še celo goro tablet, da ima bolečino pod kontrolo. Ko nobena stvar ne pomaga več so v tej ambulanti na voljo neka protibolečinska obsevanja, neke blokade, nazadnje lahko opravijo tudi nek poseg kjer poščipajo ene živce... OGROMO se da narediti, da je bolečina pod konrolo. Na žalost je to vse kar se pri taki bolezni da narediti. Imeti bolečino pod nadzorom. Boš videla kako bolje se bo tašča počutila, ko je ne bo bolelo.
Konec decembra je ena zdravnica ocenila, da bo ati glede na njegove bolezni, njegovo življenje dolgo minimalno 3mesece, več kot enega leta pa ne bo preživel...  od takrat so sedaj pretekli dobri 4 meseci in ničkolikokrat smo bili prepričani, da je s svojimi močmi na koncu, da so mu dejansko šteti dnevi... pa se je vsaj za silo še vsakič pobral, čeprav se stanje vsakič ko obleži občutno poslabša.
Je pa res težko, ker vas ločuje taka razdalja. Kot je že Tažana povedala, se midve poskušava kar se da uskladiti, da sva večino dopoldneva, ko je mami v službi pri njem. Prejšnji teden je že vse kazalo, da s postelje ne bo več vstal pa se je včeraj spet, po nevem katerem čudežu že, ponovno dobro počutil.
kar se tiče ostalih pregledov in preiskav pa mi atija s tem ne obremenjujemo več. Roko na srce to nima več nobenega smisla. Le še ena vožnja in čakanje v čakalnici pa nov, verjetno negativen izvid, še ena nova diagnoza, še en nož v že tako razbolelo srce. Tudi zdaj ko je 3 dni imel vročino nad 40, ga nismo nič k zdravnici vozili. Je rekla, da je gotovo pljučnica in napisala še en recept za sirup za zbijanje temperature. Tudi sam je izrazil željo, da si v bolnico ne želi več. Pri vas pa je seveda situacija drugačna. Če bi bila v bolnici bi bili vsi vi bolj mirni, ker bi imela ves čas nekoga pri sebi. Ne vem kaj se da narediti v primeru, da enkrat med vikendom pokličete dežurnega zdravnika, češ da je bolečina nevzdržna, da ima recimo povišano temperaturo... Mogoče bi jo takrat z večjo gotovostjo napotili v bolnico. Od tam bi pa potem lažje stvari urejali naprej.
Joj ne vem, kaj naj ti vspodbudnega napišem... Res sočustvujem z vami, ker si ne znam predstavljati kako grozni morajo biti občutki, ko mami ne morete niti s svojo bližino pomagati.
Želim vam, da bi kar se da dobro rešili vso situacijo.
Držite se [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]



Gina -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (7.5.2007 21:57:41)

Sem ji povedala z protibolečinsko in obliže in pravi, da je že seznanjena s tem, vendar da so v Lj. obupali nad tem, da bi ji lahko še sploh kaj dali, ker po vseh "opijatih" kot ona pravi tem zdravilom, pa po obližih tudi - bruha, tako da je ni za ustavit, pa še par dni potem ne pride k sebi, ker zaradi multiple ali kaj vem česa tega ne prenese. Zato je samo tablete, pa tudi te ji ne pomagajo. Sem rekla, naj reče za svečke, pa tudi ne more, zaradi posledic obsevanja. Skratka, živ obup se mi zdi, da se človeku ne da pomagat kar se tiče bolečine.
Je pa tako, da tale razdalja 200 kilometrska v eno smer je resnično ogrooomna. To pomeni 2 uri vožnje v eno smer...pa 2 uri nazaj... Samo je tako navajena na domač kraj, da se ji zdi groza, da bi šla kam drugam. Po eni strani jo razumem. Po drugi strani pa za vsak dan posebej gruntam, kako bo zmogla sama....



Anonimen -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (8.5.2007 14:29:15)

Ob tvoji zgodbi se spomnim na svojo nono, ki sem jo izgubila lani avgusta (joj, kako beži čas). Umrla je v 14 dneh od postavitve diagnoze, rak na trebušni slinavki. Še zdaj se spominjam tistih dni...bili so kot najhujša nočna mora. Tri dni pred mojo poroko, so jo urgentno odpeljali v bolnišnico. Tako rada sem jo imela, tako si je od vedno želela biti na najini poroki, pa ji ni bilo usojeno.
Po poroki sva jo šla še gledati v bolnišnico, bila je zelo slaba ampak nekako se je držala. Dan kasneje sva šla za en teden na poročno potovanje. V tem času so jo že pripeljali domov, ampak je bilo vsak dan le težje in slabše.
Še dva dni je bilo do najinega povratka in vsi so mislili, da ne bo učakala najinega prihoda. Ampak najverjetneje ji je ravno to dalo moč, ker se je hotela od naju posloviti. Sama nisem vedela, da je z njo tako slabo, niso mi hoteli povedati, saj so hoteli da na poročnem potovanju uživava.
Sem pa na letalu, ko sva se vračala čutila v sebi grozno tesnobo in hotela sem, da čimprej pristanemo. Po pristanku sem klicala mamo, ki mi je povedala, da naj čimprej prideva, saj so ji štete ure. Hitela sva domov, celo pot sem jokala, saj nisem mogla verjeti, da se grem poslavljati od moje zlate none.
V osmih urah po najinem prihodu je za vedno odšla od nas. Zdravnik je rekel, da jo je pri življenju tako dolgo držalo le to, ker se je hotela posloviti od mene.
Srečna sem, da sem ji lahko vsaj povedala, da jo imam rada.
Me pa stisne vsakokrat, ko gledam poročne slike, saj vem da jo je usoda na ta moj veliki dan odtrgala stran.
Zdaj spet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Pogrešam te nona, počivaj v miru



PiaM -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (8.5.2007 14:54:01)

Resnično mi je žal, da morate it skozi vse to[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Meni je pred leti tudi moja zlata tašča umrla v hudih bolečinah ter 2 leti kasneje še najboljša prijateljica, stara 30 let. Obe za rakom. Kolikor časa se je le dalo, sem preživela z njima v bolnici in jima stala ob strani, posebej prijateljici, ki ni mogla več niti govoriti in sem jaz dobesedno prevajala njenim najbližjim kaj govori. Po eni strani je bilo lažje to, da sta bili obe v bolnici, kot pri vas, kjer je tašča doma. Poskušajte biti z njo čimveč, kaj drugega ti ne znam svetovati, glede na to da tako odklanja pomoč. Držite se...



dory -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (8.5.2007 16:24:01)

Najprej bom rekla tako,da socustvujem s tabo in vami vsemi,ker sem nedolgo nazaj zgubila osebo,ki mi je bila zelo blizu...tolazim se s tem,da sem bila ob njej, ji pomagala pri vsem osnovnem in nujnem...da sem bila tam...ceprav bi si zelela,da bi bila vec...ce bi vedela,da je bolezen tako napredovala bi bila tam se vec...pomoje je ze to veliko,da si ob bolani osebi...takrat sem sama sebe prepricevala,da bo vse ok,se tolazila in bila pred njo kolikor se je dalo sproscena, medtem,ko sem na samem jokala kot ze dolgo ne...se danes mi je tok tezko,da se nisva mogle poslovit, da je tko na hitro slo vse skup...rada bi jo samo objela,povedala da jo imam rada in lazje bi prenesla vse...tako me pa se danes mori tak cuden obcutek praznine...

Bodi ob njej gina,bodi tam zanjo, cimvec...ce ne gre drugace poiscite strokovno pomoc...


vse dobro gina...



mala maja -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (9.5.2007 14:48:42)

IZVIRNO SPOROČILO: Gina
Sem ji povedala z protibolečinsko in obliže in pravi, da je že seznanjena s tem, vendar da so v Lj. obupali nad tem, da bi ji lahko še sploh kaj dali, ker po vseh "opijatih" kot ona pravi tem zdravilom, pa po obližih tudi - bruha, tako da je ni za ustavit, pa še par dni potem ne pride k sebi, ker zaradi multiple ali kaj vem česa tega ne prenese.


moj oče tudi ni prenesel obližev ki jih je dobiil od svoje zdravnice, potelj je pa na golniku dobil ene druge tisti so sicer malo pamagali ampak bolečine niso odpravili.

Moj oče se je lahko vozil samo z enim avtom, kadar koli se je vsedel v drugi avto ga je bilo groza bolečin. velikokrat sem peljala tudi samo 40 km/h pa je jokal da ga boli naj vozim bolj počasi.
Kaj pa če bi probali da jo prepeljelo z rešilcem do vas. Vem da bi morali sami financirati in da je drago ampak mogoče bi pa šlo?

Žal pa proti bolečinam ne pomaga drugega kot inekcija za nekaj časa. Vsekakor pa probajte kontaktirati patronažo.

Pa en topel objemček za vse vas [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] in ostanite močni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]



daddy -> RE: Kako pomagati nekomu, ki umira? (10.5.2007 12:24:26)

U p.m. naj gre tale k***čev rak, res. Gledam svojo mamo, gledam svojo taščo ( slednji so ravno danes potrdili nadaljni razvoj metastaz ) .....

Razumem, vsak mora slej ko prej umreti. A zakaj morajo pred tem nekateri še skozi nečloveške bolečine ?!?!?!?!? Fak, sam to lahk rečem.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]