|
Jesica -> RE: enojajcni dvojcki in strah (7.5.2007 10:15:03)
|
Zirafa, imam en članek, ki ti razloži, kaj je to TTTS. Našla sem ga na internetu , napisal ga je Pušenjak. Najboljše, da dotipkaš na najdi.si, pa ti ga bo vrglo ven. Pri monohoriatih (ena posteljica) je nevarnost TTTS, ko se ponavadi opazi malo kasneje, ko en začne zaostajati in je tudi povečana plodovnica. Verjetnost, da se ti ti zgodi je 15-20%. Tako, da se splača tvegat, če nosič biamniate. Po moje. Lahko se TTTS pojavi kasneje in pač čakajo, da zahiranček zraste toliko, da je sposoben preživeti in ti sprožijo porod. Ni pa nujno, da do tega pride.
Kot vidim imaš isto monoamniate, tako kot jaz. Je rizično, ker se lahko zapleteta med seboj in odmreta. Monoamniati so rizični proti koncu nosečnosti. Meni je vsa stroka govorila, da naj grem prekinit, ker je totalno sranje in da je enostavno prevelik stres za žensko. Še posebej, ker lahko otroka izgubiš dokaj pozno, po 20.t.
V 2ot. sem izvedela, da se je zmotil in da sta monoamniata. V 31t mi je odtekla voda in sem morala takoj na CR. Tamali sta bili čist prepleteni med sabo in še sreča, da mi je odtekla voda, ker vprašanje, kaj bi bilo, če bi se nosečnost nadaljevala. Itak pa me ne bi pustili dalj od 34t.
Kaj naj ti rečem? TOčno vem kako se počutiš. Meni je Pušenjak na začetku videl monoamniate in je rekel, naj prekinem, da težko, da bom donosila. Isto je videla moja G. Potem se je dr. Cerar 'zmotil' videl biamniate, na koncu so bili pa monoamniati. Na podlagi Cerarjeve zmote sem se odločila, da ne grem na splav. Kako bi se pa odločila, če bi mi še Cerar na začetku rekel, da sta monoamaniata....Ne vem. Je pa res, da sem do 22t živela v prepričanju, da nosim biamniata. Čeprav globoko v sebi, mi ni bilo čist jasno....4 G so videli monoamniata, 1 pa biamniata. Lepo prosim!. Sem kar čutila, da se je zmotil, sam za mojo psiho je bilo pa bolje.
Zdaj sem lahko pametna, ker imam doma 2 punci. Do 26 t sem nekako živela, kar bo pa bo. Bila sem pripravljena tudi na to, da gre vse k vragu. Nekako sem sprejela tveganje, zavedala sem se, da se lahko slabo konča. Vsi so mi govorili, da je splav v 22t velik stres, bolj kot v 12t. Tudi tega sem se zavedala. Edini nasvet, ki ti ga lahko dam je to: sprejmi odločitev. In potem pač stojiš za tem. Če se boš odločila, da boš donosila imej samo to v glavi, odženi slabe misli, in POČIVAJ. Probaj se zamotit. Če prideš do 28t, si nekako iz hudega ven. Sama sem sedaj videla, ko sem imela nedonošenke, kakšni majhni pikci se rojevajo. Je tudi to nedonošenstvo naporno, pa inkubator, ampak ti povem, da kar gre. Kar jemlješ neko energijo. Rojevali so se 26t, pa so sedaj v redu.
Kar koliko se boš odločila, vedi da je prav, saj je to tvoja odločitev. Pa ne razmišljaj, kaj gre vse lahko narobe. Tud avto te lahko zbije na cesti. Je pač tako, da včasih moramo v življenju kaj tvegat. Odvisno kakšna si po karakterju. Je pa žal to čista loterija in ti povejo statistično verjetnost. Žal je to breme, ki ti ga naloži življenje. TUdi če se odločiš za prekinitev je tako prav. Oboje je prav, ker je to tvoje življenje in ti pač nosiš to odgovornost.
Jaz sem hodila na UZ na 2 tedna. Pred vsakim pregledom sem bila kar malo nervozna, začutila sem ju šele v 22t, od takrat sem potem spremljala, koliko me brcata in bila sem pozorna, da sem vsak dan čutila brce. Takoj sem šla na bolniško, sem pa hodila na sprehode (dokler je šlo), pa na kavice, v trgovino. Normalno vse.
Drži se, pogovori se s svojim G. Če kaj rabiš, mi pošlji ZS.
|
|
|
|