|
Anonimen -> RE: želja po zanositvi? (28.4.2007 10:30:49)
|
Moje sožalje.
Ko sem jaz pred tremi leti izgubila očeta se mi je dogajalo podobno, želela sem samo mir in da me vsi pustijo pri miru. Dotaknit se me ni smel nihče. Po enem letu je še mami zbolela za rakom, čez pol leta je umrla moja teta, ki sem jo imela za mamo ko sem bila mala.... Dve leti življenja je šlo mimo mene, saj nisem videla nič, čutila nič, se pogovarjala z nikomer...
Z mojim sva šla narazen, sem jaz naredila konec, ker isem več videla prihodnosti. V bistvu sem bila čisto depresivna.
Potem je pa prijateljici umrla mami. Bilo mi je grozno ampak sem vso svojo energijo porabila za to da sem bila ob njej, ji pomagala...in v bistvu sem s tem tudi sebi pomagala. Saj sem končno lahko dala vse ven.
Sedaj sva s partnerjem skupaj, se pogovarjava, se ne zapiram več vase, on razume če rabim trenutke zase....
Zato, se čim več pogovarjaj, joči, kriči....kar te prime, samo da daš vse ven iz sebe. Ne zadržuj bolečine.
In s časoma, še opazila ne boš kdaj, se boš spominjala samo lepih stvari, boš želela imeti partnerja ob sebi, otroke....in se boš zavedala, da imaš še vedno mami, samo ne v fizični obliki. Prisotna bo pa vedno.
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]
|
|
|
|