tanikaa
|
Takoj na začetku napišem, da mam 13 letnega sina.  V vseh postih, ki sem jih prebrala, me najbolj zmotijo stavki v smislu, ne zaupam... Dajte punce, pa te tašče, svakinje, tete, strici...kaj jaz vem kdo, so že spravili do kruha svoje otroke. In takrat, ko preberem tak butast stavek ... ne zaupam... se vprašam, kdo hudiča je potem rodil, vzgojil in pripeljal do kruha vaše partnerje  Kdo jih je naredil take kot so danes, take kot jih ljubite Sosedje
Saj nimam namena pljuvat po vas. Niti vas obsojat. Ampak ne vem zakaj, se nekatere mate (samo tiste, ki pišete ... ne zaupam) za idealne mamice Dajte mi pokažite samo eno idealno mamico in obmoknila bom za vse večne čase na to temo. Jaz sebe ne smatram za idealno mamo. In tudi spoznala nisem še nobene idealne mame. Ker je ni in je ne bo. Logično je, da mamo svoje otroke neizmerno radi, da bi zanje naredili vse in še več. Ampak s tem, da jih priklepamo nase jih ziher ne izkazujemo zdrave ljubezni. Tudi meni je težko, še zdaj, ko je mali star že 13 let, ko gre kam za dalj časa. Ja in Kdo je tu pomemben? Jaz ali otrok? Je moj egoizem zadostno opravičilo, da otroka prikrajšam za lepe trenutke z nekom, ki ga ma rad? In že tukaj, ko se v meni porajajo čustva egoizma dokazujem, da nisem idealna mati.
In potem, ko bo otrok enkrat moral iti naprimer s šolo za kaka dva, tri dni v šolo v naravi, bo točil krokodilje solze, ker ne bo vajen biti stran od mamice dlje kot eno uro. In to trpljenje otroka bo posledica egoizma staršev. Žal, ampak tako je.
Zato Romy, najprej v dobro svojega otroka, ne nazadnje pa v dobro same sebe, pusti otročka naj gre uživat z osebo, ki mu veliko pomeni. Nič manj te ne bo mel rad. Ti pa lepo uživaj v svojih prostih trenutkih. Vzami si čas zase, za moža. Naj bodo ti dnevi namenjeni obujanju spominov na čase, ko sta bila še sama in sta se lahko cartala brez časovne stiske in omejitve. Boš videla, da boš uživala in mož tudi. V glavnem mejta druge medene tedne. Pa potem nam napiši, kak vama je bilo fajn. In kako je vajin naraščaj užival s teto na morju v kopanju, igrah, sprehodih. Boš videla, srečno in navdušeno pripovedovanje tvojega otročka, bo odtehtalo tvoje trpljenje zaradi odsotnosti.
_____________________________
Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________
|
Natisni
Sicer je pa pri nas tako, da ga ne zaupam nikomur toliko, da bi prespal tam, razen moji mami, ki pa je itak v isti hiši kot jaz in nikoli ne gre sama na morje, le z nami.
neverjeten občutek ki si ga vse mamice vsake toliko želimo an? 
