|
Anonimen -> zaljubila sem se... (24.4.2007 23:21:22)
|
v 10 let mlajšega fanta,
prosim ne me obsojat. zadeva je šla nekako tako: doma se z možem razumeva bolj tako, vedno je neko kreganje, pa vedno je kao on največji trpin in vse hudo se njemu dogaja... jaz moram pa tiho biti. no in na nekem srečanju sem spoznala tega mladega fanta in skozi pogovor sem odkrila, da imava skupne interese, poglede na vse mogoče, skratka sva pravi sorodni duši. sposobna sva se pogovarjati ure in ure, pa tudi če nastane tišina ni neprijetna. ob njem se počutim krasno. kar poletela bi. med nama ni bilo nobenega telesnega stika, nobenega poljuba, nič. samo en rahel objem, ki je trajal 3 sekunde, pač tak, ki jih damo na dan po ducat, pa nič ne pomenijo.
priznal mi je, da se tudi on fino počuti v moji družbi....pravzaprav je o tem začel on prvi govoriti. jaz nisem hotela nič načeti, ker se mi ni zdelo fer, ne do njega, ne do moža.
pogovorila sva se in jaz sem totalno zatrla svoja čustva. vem, da bo veliko srečnejši z žensko svojih let, da si mora ustvariti svoje življenje, da mora imeti priložnost, ....
kaj mu pa lahko nudim jaz? svoje otroke, pa potemtakem bivšega moža na vratu?
ne ne, tega mu ne morem storiti, preveč mi pomeni.
še vedno uživam v njegovi družbi, vsakokrat ko ga vidim, mi poskoči srce, včasih sanjam o njem tudi z odprtimi očmi........oh, ko bi le bila 10 let mlajša........
še 1x prosim, ne me obsojat. vem, da sem naredila pravilno, vsaj trenutno se je to pokazala za vse ostale najmanj boleča rešitev. jaz pa že tako dovolj trpim, ko zatiram čustva....
oprostite, ampak nekomu sem mogla povedati.......
|
|
|
|