biba.leze
|
Pozdravljene vse mamice, to temo odipram na tem forumu, ker vas ima že veliko več kot enega otroka in upam, da mi boste znale svetovati ali pa vsaj pomiriti moj strah. Torej, doma imamo že eno veliko veselje (2 leti) in z možem si zelo želiva še enega. Že nekaj časa se o tem pogovarjava, planirava in vsega se res že zelo veselim... ampak zdaj, ko bi pa nekako naj šlo zares (če bi se držala svojih planov), pa me obdajajo dvomi in skrbi. Kako bom zmogla z 2 ? Spadam med tiste mamice, ki so imele precej dela s svojim sončkom, ker so pač nekateri naši otroci malo bolj živahni... in s tem sem se sprijaznila. Bilo je naporno, še vedno je, ampak zdaj mi je že lažje (pa ne vem če zato, ker sem svojega otroka sprejela takšnega kot je ali zato, ker že veliko razume in nama zna že veliko povedati)... Kakorkoli že, včasih sem še vedno izmozgana (p.s.: imam tudi službo in veliko drugih obveznosti) in včasih še vedno hrepenim po dnevih, ko sem prišla domov in se usedla na kavč ter si v miru ogledala film ali šla s prijateljico na kavo. V veliko pomoč so mi tudi mož, obe babici in oba dedka, pa še teta in stric, ampak v končni fazi sem še vedno veliko sama z otrokom, kar se kaže tudi v navezanosti name. Ampak to je normalno, kajne, če je otrok več časa z enim staršem?! Pa da dam vse to na stran in se zazrem vase: si zelo želim, tudi ponovne nosečnosti se veselim, ampak skrbi me kako bo z 2 majhnima otrokoma, zlasti ker bo verjetno (kljub pripravljanju na ) prisotnega veliko ljubosumja (to se pokaže že ko pestujem druge ).. Prepričujem se, da je to normalno (ta moj strah) in da bo minil, ko bom pestovala svojega , ampak zadnje čase veliko premišljujem o tem... Kaj se dogaja? Morda še nisem pripravljena na novega družinskega člana? Ali sem samo stisnila rep med noge? Mogoče pa preveč planirava... Se opravičujem za tole klobaso... Strah me je, da bo tudi drugi bolj "živahne" narave - ampak potem se tolažim, da se vse da preživeti.. Prosim potolažite me, da sploh ni tako hudo in da je z odraščanjem otrok vedno lažje... Hvala.
|