|
FAILA -> Podarim-dobim (14.10.2004 8:39:06)
|
Stisniti k sebi siroto, otroka brez starsev, ki ti v roku ene sekunde v narocju zaspi. Ker pac ni vajen objemov in toplih besed. Prepotovala sem ze ogromno, pomagala vsakemu pomoci potrebnemu in mislila, kako dobro je to zame. Kako fino se pocutis ko nekomu nekaj podaris. A to ni tako. Ko sem se po teh projektih vedno znova vracala domov v objem svojih starsev in svojega zlatega moza, so se mi vedno znova vlile solze. Ne radosnice. Solze, ki so oznanjale kako srecen clovek sem, ker imam nekoga, ki mi podarja objem. Tako iskren in tako topel. Ti otroci tega nimajo. In ko me je po nekaj takih obiskov 2-letna puncka poklicala z "mama" sem mislila, da me bo pobralo. In me je. Nekoliko kasneje. Moz mi je odsvetoval vsak obisk sirotisnic, a se poskusam vedno znova psiho-fizicno pripraviti na ponovna snidenja.
Ti otroci ne obcutijo materinskega mleka niti objema, kaj sele toplih besed. zaposleni tam se ukvarjajo z vzgojo, ciscenjem ne pa tudi z ljubeznijo, ki jo ti otroci nujno potrebujejo. Zbirala sem higenska sredstva, obleke, igrace, nekaj hrane. Z denarjem se nisem nikoli ukvarjala, a je vedno prav prisel. Hocem povedati to, da nikoli nikomur nisem podarjala denarja. Raje sem vprasala, kaj je potrebno kupiti. In tako kupovala pri ljudeh, ki so se prezivljali s trgovino. Komaj. Potem te stvari odnesla v sirotisnico. Dve muhi na en mah.
Moja nosecnost in prejsnja bolezen sta me priklenili za nekaj casa na posteljo, tako da sem se osredotocila zgolj na humanitarne projekte na podrocju Slo, kjer (zal) so zelo izvedljivi. Kot prostovoljka delam v Azilnem domu, drustvu Mozaik in drustvu Humanitas iz Lj. S skupnimi mocmi pomagamo po svojih najboljsih moceh. Z zbiranjem odvecnih oblacil, igrac, hrane in kozmetike. Nazadnje sem bila pri temnopolti druzini v Lj. Komaj sem cakala da je deklica prisla iz sole. Tako jo imam rada. Prisla je cisto premocena. In z mokrimi nogavičkami. Ker ji je nekdo podaril prevelike cevlje, drugih pa ji ne morejo kupiti. Nasla sem osebo, ki ji je kasneje kupila cisto nove superge. Za borih, usivih 2.000 sit, ki jih zapravimo za nakup Lorealove kreme ali malce boljsih nogavic.
Moja nosecnost in prejsnja bolezen sta me priklenili za nekaj casa na posteljo, tako da sem se osredotocila zgolj na humanitarne projekte na podrocju Slo, kjer (zal) so zelo izvedljivi. Kot prostovoljka delam v Azilnem domu, drustvu Mozaik in drustvu Humanitas iz Lj. S skupnimi mocmi pomagamo po svojih najboljsih moceh. Z zbiranjem odvecnih oblacil, igrac, hrane in kozmetike. Nazadnje sem bila pri temnopolti druzini v Lj. Komaj sem cakala da je deklica prisla iz sole. Tako jo imam rada. Prisla je cisto premocena. In z mokrimi nogavičkami. Ker ji je nekdo podaril prevelike cevlje, drugih pa ji ne morejo kupiti. Nasla sem osebo, ki ji je kasneje kupila cisto nove superge. Za borih, usivih 2.000 sit, ki jih zapravimo za nakup Lorealove kreme ali malce boljsih nogavic.
|
|
|
|