|
Lepa Ana -> Ena resna tema ... (12.10.2004 9:57:53)
|
He, he, Mojchka, ti si še bolj od hudiča kot jaz. Jaz ponavadi delam red pri tujih otrocih (katerih obnašanje starši ignorirajo). Jih kar ustavim in jim lepo razložim, kako in kaj - da če je npr. vrsta, je treba stati pač v vrsti. Me malo izpod čela gledajo, ampak ubogajo pa. Pri "grebenju" za zadeve, ki jih ni dovolj za vse, se ne vmešavama, kajti mnenja sem, da se malo pa morajo otroci tudi boriti, s komolci in tako (ne pa s pretepanjem!), čisto nesposobni za življenje pač ne morejo biti. Tudi če našim kdo njihove velikosti (in mišic) kaj spuli, se ne vmešavam - življenje pač ni vedno rožnato in potrebno se je znajti (v ta namen moja dva npr. učim trika, ki gre tako, da ko jim kdo kaj vzame, naj si gresta iskat kaj drugega in s tem paradirat pred "nasilneža", ki seveda po pravilu - vsaj prej, ko so bili otroci manjši - zgrabi to novo stvar, moj otrok pa dobi tisto prvo stvar, ki si jo dejansko želi). No, če se k puljenju stvari spravijo starejši (ali več kot očitno precej močnejši) otroci, potem posredujem podobno kot pri vrivanju - pristopim ko otroku in mu razložim razmerja mlajši/starejši, malo popridigam o pameti in lepem obnašanju in prijazno težim, dokler stvari ne vrne. Tudi od svojih otrok zahtevam, da poskušata vse nesporazume reševati najprej s pogovorom, opozorilom, vendar pa jima tudi pretepanja striktno ne branim, ker sem pač pogruntala, da se večini staršev žvižga za to in se torej večina otrok pretepa - in če bosta pač odraščala med nevzgojenimi in neobčutljivimi otroci ter odrasla v takšen svet odraslih, nočem, da sta popolnoma "invalidna", kadar sta prepuščena sama sebi. Osebno mislim, da se da mnogo več storiti s pogovori po vsakem incidentu, stalnim opozarjanjem na to, da naj vedno poskušata konflikte razrešiti z besedami, ker smo mi pač prijazni in kulturni ljudje (jah, pa mi je sine enkrat že rekel: "Pa mami, jaz nočem biti več prijazen. Zakaj moram biti jaz prijazen, če pa noben drug ni!?"), pripovedovanjem in branjem raznih zgodbic, v katerih prijazen odnos in bistra pamet premagata grobo silo in moč (v stilu, da se pametni pogovarjajo in dogovarjajo, tisti, ki za pogovor niso dovolj pametni, se morajo pa pretepat, da tega ne bi nihče opazil), kot pa s 100% prepovedjo pretepanja.
|
|
|
|