|
Alexandra -> LUKA operacija (11.10.2004 22:10:49)
|
Mi smo doma :bravo: :bravo:.
V četrtek 30.09. je bil naš mali Luka naročen na pregled v Kliničnem centru, v petek 01.10. pa je bila predvidena operacija. V četrtek ga lepo pregleda pediater, dr., in ker je bilo vse v redu, so nas kar zadržali noter. Namestili so mu kanalček v žilo, po kateri je kasneje dobival infuzijo, vzeli so mu kri, vodo,...
In prišel je petek 01.. Luka je bil naročen prvi ob 08.00 uri. Nahranila sem ga ob 04.00 uri, ker 4 ure pred operacijo ni smel več jest, zaradi anastezije. Celega sem ga prestiskala, prelupčkala, in napočil je čas, ko je moral it v operacijsko. Sestre so prišle v našo sobo in rekle, da zdaj pa Luka gre. Odpeljali so ga po dolgem hodniku, midva s partnerjem pa za njim. Solze so mi lile, kar niso se mogle ustavit, srce se mi je trgalo, hotelo je skočit ven; neznosna, neopisna bolečina. Vrata operacijske so se zaprla, videla sem samo še Lukove rokice, kako migajo. Doktor je rekel naj se vrneva čez približno 2 uri, kolikor traja operacija. S partnerjem sva šla sva na kavo, solze so pa še kar lile in lile.
In končno sta dooolgi dobri dve uri minili. Čakala sva pred operacijsko, gledala skozi okroglo steklo, in končno zagledam najinega borca, kako so ga položili v njegovo postlico. Prišel je iz operacijske, poln nekih cevk. Odšli smo v sobo, Luka pa je dan skoraj celi prespal.
Čez dva dni smo se znebili infuzije, nato pa skoraj vsak dan kake cevke. Luka je operacijo zelo dobro prenesel, saj je bil na koncu bivanja v bolnici že pravi zgagec.
Evo, zdaj smo doma. Imamo ful probleme s spanjem, hranjenjem; skratka z vsem, kar nam prej sploh ni padlo na pamet. Pobere nama še in še energije, ampak važno, da je naš borec prebrodil operacijo, in da bo zdaj vse v redu (upajmo).
Spoznali smo veliko novih prijateljev, nekateri so v bolnici že od rojstva (nekateri tudi 3 leta). Bojujejo se z raznimi boleznimi, za katere mi prej še na pamet ni padlo, da lahko doletijo tudi tako male otročke. Ti otročki so pravi korenjaki, pravi borci za življenje. Enemu trimesečniku pa je bila borba pretežka in čuva mamico in očija iz nebes. :((
V glavnem čuvajte svoje male zaklade in imejte se radi.
L.P., Sandra
|
|
|
|