Blazno me pogreje, ko starši odsotnost tepeža enačite avtomatsko z liberalistično in totalno permisivno vzgojo, pa to niti najmanj ni res!

Moje mnenje je, da eno čez rit uporabljajo starši, ki imajo veliko premalo časa za svoje otroke, veliko premalo energije in potrpljenja in ki jih muči slaba vest zaradi vsega naštetega. potem 1 x, 2 x 3x popustijo, ker se jim otrok smili, ravno toliko, da otrok dojame vzorec "če sem dosti tečen, mama popusti" in na koncu sta običajno 2 možnosti: ali mama popusti in mulček zmaga ali pa faše eno čez rit. Kdo je kriv? Mulček ne, kriva je mama, ker je danes reagirala drugače, kot prejšnjič!! Otrok pa je zmeden in naslednjič ne bo popustil -če sploh bo-, ker bi vedel, kaj dela narobe, ampak samo zato, da se bo izognil eni čez rit. Je to smisel? Zame ne.

Kdor trdi, da je netepen otrok nevzgojen otrok, nima pojma o pojmu. Naš otrok ne tepe, ne pljuva, ne praska, ni nesramen, ne trmari, pozna in upošteva meje, v vtrcu je vedno pohvaljen kot tisti, ki uboga, sodeluje, pomaga drugim, ne povzroča konfliktov, jih pa rad rešuje, pa se sam niti spomni ne, da je bil kdaj tepen.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Kdor trdi, da je netepen otrok nevzgojen otrok, nima pojma o pojmu. Naš otrok ne tepe, ne pljuva, ne praska, ni nesramen, ne trmari, pozna in upošteva meje, v vtrcu je vedno pohvaljen kot tisti, ki uboga, sodeluje, pomaga drugim, ne povzroča konfliktov, jih pa rad rešuje, pa se sam niti spomni ne, da je bil kdaj tepen.

Skratka, tvoj otrok je brez napak.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo

Blazno me pogreje, ko starši odsotnost tepeža enačite avtomatsko z liberalistično in totalno permisivno vzgojo, pa to niti najmanj ni res!

Mene pa, ko nekateri  enačijo eno po riti s pretepanjem.

IZVIRNO SPOROČILO: mamuška


Otrok, ki ne uboga na lepo besedo, tudi na grdo ne bo, se bo pa uklonil iz strahu pred bolečino.

IZVIRNO SPOROČILO: kalbo


Eno samo posploševanje. Podobno tistemu, kar tebe pogreje, le da na drugo temo.

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Meni je pa full smešno razmišljanje v smeri, da ena čez rit pa že ni nasilje. Aha, potem vam partner tudi lahko da eno čez rit, če niste v njegovih okvirjih? In to ne smatrate kot nasilje nad vami. No, super.

NASILJE JE NASILJE, pa naj bo to samo ena čez rit ali pa konstanten tepež, kot nekatere omenjate.
In pa druga stvar, ena po riti se vam zdi sprejemljiva, potem se pa čudite, ker vaši otroci v vrtcu, na igrišču udarijo drugega otroka. Ja, nekje so se tega vendar naučili, saj je največji del vzgoje še vedno primer staršev.

IZVIRNO SPOROČILO: Gina


Pogumen, problematičen otrok gre čez trupla pri svojih poskusih doseči svoje. Nič ga ne briga ne beseda ne dejanje ne kaj drugega.

In resnica je najbrž tudi ta, da ti še nisi doživela otroka, ki bi bil resnično tako pogumen, da bi mu dol viselo, če naredi po tvoje ali ne in to ne glede na tvoj trud in vztrajnost in potrpljenje.

Ja, jih poznam nekaj, ampak se vprašam - zakaj. Razumem, da to počne, enoletnik, 18 mesečnk, pač še nima izkušenj, ne ve, se še uči. Ko to počne 4letnik, se zamislim. Zakaj to počne?

IZVIRNO SPOROČILO: mamuška

Povedala je, da si ogromno staršev podaja kljuko njenih vrat z eno samo željo: dobiti potrdilo, da je otrok hiperaktiven, kajti potem je vse rešeno. Meni se zdi to krasen zrcalni odsev, kako starši vzgajamo otroke. Namesto da bi iskali vzroke, zakaj otrok reagira, kot reagira, iščemo izgovore, zakaj je tak. In ko ga najdemo, je vse dobro, ni treba nič več naredit. Kako zelo, v nulo in fundamente zgrešeno! Nek papir ali neka diagnoza nam je samo v pomoč, da vemo, kaj se dogaja, nas pa zato nikakor ne odvezuje od dolžnosti, da tega otroka vzgajamo in vzgojimo v odraslega in doraslega človeka!

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Vsako nasilje nad otrokom (fizično ali pa psihično) uničuje otrokovo dostojanstvo, njegovo samopodobo pa tudi samozavest.
Ja, skuštrana, prav res - tudi kaznovanje, poniževanje, trdo držanje za roko, ignoriranje, pretirano ukvarjanje, odvzemanje samostojnosti, overprotective matere, za vzgojo odsotni očetje.....vse to odvzema spoštovanje v točno enaki meri kot ena po riti.
Točno tako. Ampak, otroku lahko pojasniš zakaj si ga trdo držala za roko, ne moreš mu pa objasniti zakaj si ga udarila, če mu želiš dobro?

Pa tudi samopodobo samih staršev To pomeni, da jim je vendarle žal....
Tudi to je res, vendar jim je ravno toliko hudo, če so ga odstranile v svojo sobo, kjer tuli v stene, včasih še mame jokajo zraven ali če so mu odvzele risanko, in bog ne daj, če so mu morale reči NE, matere menijo, da je to grozno, da delajo narobe, ker otrok trpi, ne morejo videti trpečega otroka (to je najhujši problem moderne vzgoje, zaradi katerega imamo nevzgojene otroke dandanes) pa vendarle vedo, da so imele prav, da mora otrok doživeti frustracijo, da mora razumeti, kaj pomeni ne, če želijo odrasti v odgovorne ljudi - tako da je tvoja pripomba neumesna, a ne. Meni se odstranitev v svojo sobo in pa ena po riti ne zdi primerljiv način vzgoje. Res mi ni jasno, da ne razumeš kaj pomeni udariti nekoga, nekaj čisto drugega pa je, če ga odstraniš s "prizorišča zločina" in se kasneje z njim pogovoriš. Ali pa ga ti najprej enkrat po riti, potem ga odstraniš in kaj potem? Se mu opravičiš, ker si ga po riti? Mu poskusiš pojasniti zakaj si ga ali pa tako mora bit, ker sem jaz tako rekla.  No, tole me res zanima..
In, ja, otrok mora razumeti ne, s tem se v popolnosti strinjam, ampak se ne strinjam s tem kako nekateri ta ne "vbijejo" v glavo.

Stanje glede današnje mladine je pa takšno kakršno je najbolj zaradi prezaposlenih staršev, pomanjkanja komunikacije med otrokom in starši... Starši nimajo več vpogleda v otrokovo življenje, otroci so bolj ali manj prepuščeni sebi, šoli, .
NO, ta je pa najbolj močna. Totalno nobenega vpogleda v realno življenje mladine in modernih družin nimaš. Edino članke iz revij citiraš tule. Aha, katerih revij že?Sama delam 15 let z mularijo in povem ti, da otrok, s katerimi bi se bolj ukvarjali kot dandanes, še nikoli v zgodovini ni bilo. Starši imajo občutek, da morajo vse proste sekunde preživeti z njimi, da jim morajo nuditi vse, kar je možno in več. Celo če jim nudijo vse, kar je v njihovi moči, se še kar počutijo krive, da jim ne nudijo še več, tako močna je ta propaganda. Jaz sem pa prepričana, da jim nudijo preveč, namreč preveč se ukvarjajo z njimi, ne dajo jim dihat, otroci niso več zadovoljni sami s sabo - rabijo non stop zabavanje s strani odraslih, sploh ne uživajo več sami s sabo, ne znajo. Tako da, tvoje informacije so izpred 20. let. Danes velja druga skrajnost. starši so z otroki mnooooogo več, kot so bili naši z nami, pa smo bili mi vendarle mnogo bolj srečni otroci, zadovoljni in celo vzgojeni, pa odrasli smo v odgovorne ljudi, a ni hec. Se strinja, da starši svojim otrokom nudijo preveč, ampak samo v materialnem smislu. In, ja zaradi vseprisotne krivde jim vse prinesejo k riti.  In, ja, jaz sem generacija otrok, katerih starši za nas niso imeli časa..In, ja, ne mi govorit o tem, da nam nič ne manjka in da smo zrasli tako ali drugače.. Vem kako je bilo pri meni in tega za svojega otroka ne želim. In, ja, materialno mi ni nič manjkalo, čustveno pa...Sem bila invalid.


.Se mi zdi absurdno krivit današnjo mladino za stanje kakršno je, ko pa je večina ljudi zelo tolerantna do nasilja ..

No, tole je tudi laž. V tako malo nasilnem svetu kot ga imamo v sloveniji leta 2007 ljudje tudi še nikoli v zgodovini niso živeli. Še srečo imamo, da smo v evropi, če bi bili nekje na bližnjem vzhodu, aziji, kaj vem kje.... Še nikoli niso s svojimi otroki delali bolj v rokavicah v naši ljubi deželici, kot dandanes. Nikoli. In otroci se pretepajo, ker so preveč pogumni, ker se ničesar ne bojijo. Moje izkušnje, precej dolgoletne kažejo, da se pretepajo največkrat čisto preveč razvajeni otroci, iz družin, ki jim nudijo vse, stepejo se pa tedaj, ko ni vse po njihovo. V resnici se pretepajo tudi taki otroci, ki so po naravi bolj hitro razdražljivi in se hkrati ne znajo tako dobro izražati, pa uporabijo pest namesto besede - vendar ni nujno, da je otrok iz problematične družine. V današnjih časih pa je za vsakim problematičnim otrokom, ki se ga na noben način ne da niti malo v neke moralne norme spraviti, nek problematičen starš. Kjer je za napornim otrokom trezen starš, problemi niso tako veliki. Da ti pa še to razložim, kaj pomeni izraz problematičen starš: Dandanes je daleč največji problem s starši, ki otroku preveč dovolijo, ki niso sposobni doseči neke avtoritete in pokazati otroku pravo pot. Taki starši nikoli, pod nobenim pogojem otroka niso še nikdar udarili, otrok je pa pogumen in neustrašen, pa zelo zvedav in egocentričen, pa ne upošteva nikogar, prekrši vse dogovore, pravila, jih enostano ne upošteva, ker mu itak nihče nič ne more (starši v bistvu nočejo, ostali pa ne morejo). No, večinoma gre za take primere. Takih staršev, kot jih ti opisuješ, v današnjih časih skoraj ni, oz. jih je zelo malo, morda eden na deset zgoraj opisanih staršev, ki sem jih opisovala kot starše brez vzgoje sploh, oz staršev, ki so otroke pretirano razvadili in jih pri njihovih 10. letih ne obvladajo več, kasneje pa vsako leto še mnogo manj. Otrok se pa tepe.....kljub temu, da njega nikoli nihče ni udaril  Sem že napisala, da starši morajo imeti avtoriteto, da pa se ta avtoriteta lahko pridobi tudi kako drugače ne samo z eno po riti. In, ja, danes je največji problem pomanjkanje avtoritete, do tega pa pride zaradi premalo ukvarjanja z otrokom..Ker mnogo staršev svojega otroka sploh ne pozna (saj ga niti ne more, če ga vidi(in z njim preživi) 2 uri na dan). Meni se zdi uporaba stavka ni važna kvantiteta ampak kvaliteta v vzgoji čisto mimo. Se mi zdi bolj pomembno, da sem z mojim otrokom 10 ur na dan, pa da on ve, da sem tu, če me potrebuje kot pa da se mu popolnoma posvetim 1 uro drugače pa sem odsotna. Kaj so ta tri leta, ki so za otroka najpomembnejša in se mu popolnoma posvetiš v primerjavi s tem, kar boš dobival nazaj do konca življenja?
In naše okolje je tolerantno do nasilja, pa reci kar hočeš..


Srečno skuštrana![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Tudi tebi, tudi tebi...

Moj sin se je tega nacil na igriscu. Ko mi je bilo zadosti tega, da je za nekatere otroke skorajda "boksarska vreca" sem mu rekla, da naj vrne. Nihce ga nima pravice udarit, porivat, nadlegovat... in ce nekdo to dela, ima moj otrok vso pravico se branit, posebej ko starsi tega **** otroka ne reagirajo. Nekaj casa nazaj je spet nas "fasal" s palico po glavi. Obrnil se je, zgrabil mulca za majco in ga stresel (ta fantek, ki ga udaril je dober mesec starejsi od nasega, nas je pa par centimetrov vecji). Sama sem reagirala, deckova mati ni reagirala. Ima pa nas sedaj mir pred tem otrokom. Nasilje? Res je, vendar je tudi res, da nimam namena vzgajati otroka, ki bo za druge "boksarska vreca" zato ker je naucen, da se ne tepemo, ampak, da se imamo radi.
Ne na zadnje, se se spominjas kako se godi otrokom, ki se ne znajo braniti in, ki namesto da se postavijo zase hodijo tozariti? To se ne pomeni, da ucis otroka nasilju, pomeni pa, da naucis otroka, da se upre nasilju in da se brani. Ali ti ne bi udarila, odrilinila.... nekoga, ki te napade?

Vecino partnerjev ni potrebno vzgajati, ni im potrebno razlagati kaksne nevarnosti so ce ne pazi na cesti.... ni im potrebno obrisati ritko, ko se pokakajo, ni im potrebno pomagati pri hranjenju... itn.
Z osebo, ki svojega partnerja postavi na enakovredno raven custvene inteligence in razumskosti z otrokom, je nekaj mocno narobe. Ali je mocno narobe nekaj s partnerjem.

IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

Primerjava med pretepanjem otroka in partnerja nima veze z njihovimi čustvenimi ravnmi. Je samo stvar spoštovanja, če želiš, da te partner spoštuje mu ne naredi nekaj kar si ne želiš, da on naredi tebi..Isto je z otrokom. Če hočeš, da te spoštuje kot osebo in kot starša ga spoštuj tudi ti. Ali pa si želiš le to, da se te boji in da te uboga?

Moja mama je meni enkrat v casu moje pubertete "pripela" eno prav posteno zausnico. Zalegla je. Pa je nic manj ne spostujem. Mogoce celo vec, ker ta zausnica ni imela nic z njenim spostovanjem do mene, veliko pa z mojim spostovanjem do nje (in ****rijo, ki sem si jo privoscila). Vzgojna zausnica je imela ucinka predvsem zaradi tega, ker je bila izjema, ki me je prisilila, da dobro razmislim, s cem mi je uspelo pripraviti mamo, da mi jo "pripne".  In nima nobene veze s pretepanjem, izrazu na katerem inzistiras.  Okoli spostovanja ti nekako ni najbolj jasno. Stvari niso crno-bele, ne glede na to, koliko ti na tem inzistiras.

IZVIRNO SPOROČILO: Misek
Moja mama je meni enkrat v casu moje pubertete "pripela" eno prav posteno zausnico. Zalegla je. Pa je nic manj ne spostujem. Mogoce celo vec, ker ta zausnica ni imela nic z njenim spostovanjem do mene, veliko pa z mojim spostovanjem do nje (in ****rijo, ki sem si jo privoscila). Vzgojna zausnica je imela ucinka predvsem zaradi tega, ker je bila izjema, ki me je prisilila, da dobro razmislim, s cem mi je uspelo pripraviti mamo, da mi jo "pripne".  In nima nobene veze s pretepanjem, izrazu na katerem inzistiras.  Okoli spostovanja ti nekako ni najbolj jasno. Stvari niso crno-bele, ne glede na to, koliko ti na tem inzistiras.

moja mama je tudi meni primazalo eno. zgodba na kratko: zeeeloooo sem si želela rdeče čeveljčke. pa smo preiskali vse možne trgovine in na koncu našli temno modre. jaz jih nisem hotela in dobila sem eno okrog ušes, saj je bila mama že čisto izmučena od letanja po trgovinah.

in te zanima, kaj sem ob "vzgojnem ukrepu" občutila.

KRIVICO, UPOR, NEMOČ.