|
ž i v a -> RE: Izredna seja državnega zbora (5.4.2007 21:15:08)
|
evo, prilepim novico, kar je poročal STA:
Na področju zdravljenja neplodnosti veliko odprtih vprašanj
Ljubljana, 05. aprila (STA) - Oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni edini način zdravljenja neplodnosti, je le skrajni način. Pred tem so na voljo še zdravila, operativni posegi ali kombinacija obojega, so na današnji izredni seji odbora DZ za zdravstvo, na kateri so razpravljali o problematiki na tem področju, poudarili državni sekretar na ministrstvu za zdravje Dorjan Marušič in predstavniki treh slovenskih centrov za OBMP.
Kot glavni problemi na tem področju so se v današnji razpravi pokazali načini uvrščanja bolnic na čakalne liste, ki so po slovenskih centrih za OBMP različni, pomanjkanje transparentnih podatkov o številu neplodnih parov in načinih zdravljenja ter pomanjkanje analiz stanja na tem področju.
Pobudo za današnjo sejo so vložili v poslanski skupini nepovezanih poslancev, in sicer na podlagi peticije društva Živa proti predolgi čakalni vrsti za postopke OBMP v Splošni bolnišnici Maribor. Številni koalicijski poslanci so podatke društva o izjemno dolgih čakalnih dobah za postopke OBMP, ki jih je to navedlo v svoji peticiji, označili za zavajajoče. V društvu so med drugim navedli, da od prvega obiska pri specialistu do tega, da par začne prvi postopek umetne oploditve, lahko mine tudi nekaj let.
Sonja Rutar iz društva je poudarila, da so se za peticijo odločili, ker je čakanje dejstvo. Opozorila je, da morajo slovenski pari več mesecev čakati na preglede, na katere se v tujini čaka manj kot en mesec. S krajšimi čakalnimi vrstami ne bi pridobili le pari, rojeno bi bilo več otrok, prihranili bi pri plačevanju bolniških nadomestil ženskam in zdravilih, saj mladi pari porabijo manj zdravil in oploditev prej uspe, je opozorila. Po njenem prepričanju zaradi števila parov s težavami pri zanositvi sistem preprosto ne zdrži in ga je potrebno spremeniti.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor Anton Crnjac je priznal, da se problema čakalnih dob v njihovem centru še kako dobro zavedajo. Dodal je, da so se o možnih načinih reševanja te težave že pogovarjali in ugotovili, da lahko z minimalno reorganizacijo v bolnišnici in ob primernem financiranju povečajo program in tako skrajšajo čakalne dobe.
Eda Bokal Vrtačnik iz ljubljanske Ginekološke klinike je na očitke o dolgih čakalnih dobah odgovorila s podatki: za pregled pri zdravniku specialistu morajo bolnice v Ljubljani čakati od enega do tri mesece, odvisno od zdravnika. Za invazivne diagnostične postopke do tri mesece, za prvi postopek OBMP do tri mesecev, za ponovljeni postopek pa do šest mesecev. Opozorila pa je, da če bodo za merilo uspešnosti nekega centra za OBMP postavili visoko stopnjo zanositve, se bodo vsi centri začeli izogibati "problematičnih" pacientk, ki težje zanosijo.
Poslanci so ob koncu večurne razprave podprli predlog, da je potrebno poostriti nadzor na področju OBMP. Varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina je poslance opozorila, da so njihovi sklepi korektni, vendar se je vprašala, kdo jih bo izvrševal in kdaj bodo bolniki prišli do svojih pravic, torej do svojega težko pričakovanega otroka.
Izpostavila je še, da težav ne bi bilo, če bi imeli centralno spremljanje teh postopkov in bi bili vsi postopki transparentni. Za centralno spremljanje čakalnih vrst oz. za vzpostavitev enotne čakalne liste se zavzema tudi ministrstvo, je poudaril državni sekretar. Poudaril pa je, da je Slovenija v samem evropskem vrhu po številu otrok, rojenih s pomočjo umetne oploditve. Navedel je še, da so lani trije centri skupno opravili 2021 postopkov, od tega 1238 v Ljubljani, 512 v Mariboru in 271 v Postojni.
Vodja postojnskega centra Primož Reš je ob tem izpostavil, da bi v njihovem centru glede na kapacitete lahko opravili tudi do dvakrat več posegov, kot jih sicer. Plačanih namreč dobijo le 257, letno pa jih skupaj s samoplačniškimi opravijo okoli 600.
|
|
|
|