|
Vijoličarka -> RE: Zakon iz prijateljstva (3.4.2007 19:32:31)
|
Uh, zanimiva tema. Meni se to vprašanje že od sobote mota po glavi in ga obdelujem iz vseh mogočih strani.
Prva reakcija: me je prizadelo. Zasmilil se mi je ta mož, predvsem zato, ker ga je Osenarjeva zelo vehamentno, s skoraj orgazmičnim užitkom najprej sladko vprašala, če je Nina tudi doma tako pridna, potem pa napovedala posnetek, smo videli posnetek, potem mu je dala ''nekaj časa'' za premislek in ga ''povprašala'' kako in kaj. Bil je strašno šokiran, ker ni pričakoval take teme za razpravo. In to ni prav. Saj se je Nina prijavila v BB in ne on.
Potem sem mlela in mlela. Zame je nepredstavljivo, da bi živela s človekom, s katerim bi bila ''samo dobra prijatelja''. Ja, hočem da sva prijatelja, najboljša na svetu, a tudi to, da se imava rada. Skupnost ni samo seks in prijateljstvo, so drobne nežnosti, pozornosti, izkazovanje pripadnosti, tisti čudoviti občutek ''midva proti svetu'', ljubezen, toplina, sreča.
Ampak, kar je dobro zame, ni nujno, da MORA biti tudi dobro za koga drugega. Življenjske zgodbe so različne, tudi skozi zgodovino. Presenetljivo veliko število ljudi je, živi in bo živelo skupaj, brez ne vem kakšne naklonjenosti, predvsem iz dolžnosti.
Najbrž nismo vsi enaki, nimamo enakih hotenj, enake trme. Sama grem na vse ali nič, drugi podlegajo drugačnim vzgibom.
Pojma nimamo, kako sta se Nina in njen mož našla. Če prav razumem, sta bila dobra prijatelja, pa ker nista imela drugih partnerjev, sta bila intimna v slogu ''bolje išta nego ništa'', pri tem kaj dosti pameti nista imela, ona je zanosila in nastal je problem. Otroka sta obdržala in oba začutila ljubezen do njega in željo po skrbi in vzgoji zanj. Če prav razumem, Nina ga je vedno pohvalila, da je dober in skrben oče. In če imaš svojega otroka rad, ga nočeš prikrajšati za očeta, pa četudi potlačiš svoja čustva. Lahko bi se sicer odločila, da se ne bosta poročila (ta napad konvencionalnosti me malo čudi), lahko bi živela vsak zase in on bi bil lahko še vedno kvaliteten oče otroku. Ampak mogoče je njegova želja bila, da bi živel z njim, pa sta sklenila tak kompromis, kot sta ga.
Mogoče je tudi, da mož Nino ljubi bolj, kot ona njega. Pa revež čaka, da bo spoznala, da je on zanjo najboljši. Sploh tisti ljubimec je bolj sanjarija - kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi v resnici živela z njim.
Nino je zmedlo, ko je videla mlade frfre, ko osvajajo moške, živijo svobodno, pa se je še sama malo pohvalila, da njeno življenje ni enolično. Ima ljubimca. Živeti skupaj še ne moreta, bi pa rada, je pa nekaj ovir. A z možem vseeno dobro funkcionirata. Morda ima tudi on katero.
Kakorkoli že, njuna stvar je to. Marsikateri otrok bolj trpi v zakonu, kjer se žena in mož grizeta kot pes in mačka, pa čeprav nima ljubimcev, marsikateri otrok ločenih staršev trpi, ko ga vsak vlečeta na svojo stran in se kregata preko njega. Če sta si Nina in mož soglasna glede pristopa in vzgoje otroka, potem sta dosegla precej višjo stopnjo komunikacije, kot marsikateri ''zgledni'' pari. Če se ne bosta nikoli kregala preko otroka, vedno najprej pomislila na njegovo dobro, potem pravzaprav nima nihče kaj reči.
Ampak vseeno. Sta mož in žena in imata nek precej napreden dogovor. In to je samo njuna stvar, ki nikogar nič ne briga, dokler sta onadva sporazumna.
Je pa presenečenje, da se je Nina odločila, da gre v BB. Prav, je vse uredila in šla v BB, da bi se ji kje pokazala kakšna možnost za izboljšanje kariere. V redu. Njuna stvar. Ampak ne razumem te njene neumnosti. Kajti stvar čiste neumnosti je, da gre razlagati o svojem ljubimcu v BB, ko bi morala vendar vedeti (ima se za zelo inteligentno), da bo iz tega cela štala. In ne le stvar neumnosti, v prvi vrsti tudi stvar čiste sebičnosti in egocentričnosti.
Prizadela je moža, prizadela je otroka, ker hoče veljati za strašno odprto in sodobno žensko. Izpadla pa je samo strašno sebična. Kajti ona sama v svojem imenu se lahko odloči, da take intimne zadeve razgrinja javnosti. Mogoče je tudi z možem soglasna v zvezi s tem, čeprav ni bilo videti. Ne more in ne sme pa se odločiti v imenu otroka, kateremu bodo njene besede z užitkom še velikokrat citirali.
Torej pravim: ja. Če se pač kdo odloči samo za zakon iz prijateljstva zaradi takih in drugačnih okoliščin in se oba trudita nekako funkcionirati, zaradi ne vem kakšnega skupnega interesa. Vendar mene so učili (še ena konservativka) da domače zadeve ostanejo doma. Pač ne greš tega po TV razlagati, sploh, če računaš na glasove javnosti, da čim dlje ostaneš v hiši in na naklonjenost javnosti, da dobiš dobro službo.
Sem naložila, a?
|
|
|
|