Ulla80
|
mater ste čudne, kaka hoja po prstih, to ni problem...čeprov zarad preveč dolgotrajne take hoje se lahko lahko razvije krajša tetiva pri peti, kar lahko povzroča hude bolečine vse življenje. samo to ni point, sej hoja po prstih ni naravna, telo blazno trpi, to se slejkoprej porihta, lohk so pa posledice.
problem je v tem, da vi otroka v pokončni položaj silite prej, preden je telo za to pripravljeno. hojca bi bila okej, če bi notri dali otroka, ki se že postavlja pokonci, za 10min dnevno,. dva do trikrat na teden. tko se pa notri tlači šest, sedem mesečnike, ki za to niti slučajno niso zreli. da je telo pokonci, morjo bit razvite hrbtne mišice, da pravilno podpirajo hrbtenico in jo držijo v pravilnem položaju. v nasprotnem primeru se hrbtenica poseda. sej že nasplošno vsakemu ki ima tžave z blečinami v križu se svetujejo vaje za okrepitev hrbtnih mišic. in otrok se ne rodi z razvitimi in dovol močnimi mišicami, okrepi si jih s plazenjem in kobacanjem, zato so te faze tako pomembne, poleg pravilne koordinacije roka-noga. in rečt je bil v hojci pa mu nič ne fali je malo smešno. sploh če je otrok še mali. če tlačite v hojco otroke prej, preden se sami postavljajo pokonci, posledice ziher bojo. ker hrbtenica se je sigurno posedala, nepravilno ukrivljala itd. in posledice se ne pokažejo v prvih treh letih, alo. ko bo pa vaš 25 al pa 30letnik tožil zarad bolečin in težav s hrbtenico, kolki, koleni itd. mu pa lohk rečete ej ne jamri, te pač boli, važn da si pri 6m blazno užival v hojci in da sem jaz mela mal frej cajta.
< Sporočilo je popravil Ulla80 -- 15.6.2010 22:05:38 >
_____________________________
..tko ovdje ne poludi, taj nije normalan!
Spet se mi je na bolš poslabšalo!!
Ja znam da me ljubite, u ljubavi je spas, izpred oči mi se gubite, volim i ja vas!
|
Natisni
. Potem je pa itak kmalu shodil.
). Mali kljub temu ni nikoli plazil, sam tak po trebuhu je puzal, in shodil pri 9 mesecih. Hitro je bil zelo stabilen celo zunaj na neravnem terenu. Je pa res, da za glavo ne ve kje jo ima in se non stop zabija. Sem že orng razmišljala, da bi g k okulistu peljala, ker je zadnjič ena rekla, da se je otrok zaletaval, ker ni videl 
. 
. Res pa, da je nisem noter puščala po ure in ure. 
ni in ni hotel biti na tleh. Kaj naj bi naredila? Naj ga bi prislilila ali ga pustila jokat do onemoglosti? Pri 7. mesecih je šel za dvakrat po 15 minut na dan v hojico in je bil zadovoljen. To je bil edini čas, da je bil garantirano 15 minut zadovoljen brez možnosti, da ga bo potrebno nosit, ker se bo začel jokat. Ker ni maral niti vozička, je bila to res edina varianta za odlaganje. In verjemite mi, zelo je pasalo tiste pol ure na dan. Nikoli se ni nikamor zabil ali prevrnil, ker smo poskrbeli za varno okolje in ga itak imeli nonstop na očeh. Okoli 8. meseca je bil notri dvakrat na dan po pol ure. Pri devetih mesecih pa je začel plazit in od takrat noče biti več v hojici. Še vedno sem torej vztrajala, da je bil čim več na tleh, a ko rednično nič več ni bilo dobro, je šel pa malo v hojico in tako je vseeno začel plazit. 
. 
