Gina
|
Hi, hi, nika, prav hecno mi je, ko kdo začne s knjigami in revijami... A veš, da je ravno zdaj obdobje, ko so prihologi in pedagogi in sploh strokovnjaki iz tega področja ugotovili (končno, kar jaz itak že 10 let trdim), da so v knjige o vzgoji otrok totalno narobe pisali in to ne le 10 let, ampak mnogo več! Da avtoriteta mora biti in da otrok ni naš partner. Da ga moramo vodit in od njega kdaj tudi kaj zahtevat, drugače ne dobi odgovornosti. Celo opravičujejo se in na veliko začenjajo pisati drugače. Seveda pa v revije in časopise pišejo najrazličnejši ljudje, ne le strokovnjaki. Jaz bi se npr. lahko spomnila, tudi če ne bi bila pedagog, napisati članek in ga poslati. Pa če bi se skladal z neko logiko, ki jo urednik goji, bi mi ga objavili, če bi bil povprečnemu bralcu zanimiv - ne glede na to, ali bi bilo tisto res ali ne. Poleg tega grem stavit, da me je v vseh letih pisanja na forum kdo že kdaj malo preplonkal, preveč drugačno dobrega sem napisala, da ne bi bilo zanimivo. Vendar kot sem rekla....ne berem cajtngov, mislim rada s svojo glavo.
"Mehak" prehod obstaja. Tako kot se cigaret in alkota lahko odvajaš na "mehko", počasi, se tudi od plenic lahko. Vendar je v končni fazi to bolj boleče. In tudi s slabšim dologoročnim učinkom. Otroku stalno daješ lažno upanje, da lako še malo lula sem in tja v plenico. Otrok pa v resnici ne ve, kaj bi ti rada od njega. Po drugi strani je pa premajhen, da bi vedel, kaj je zanj ok. Ti si dolžna ga vodit in to tako, da ne bo več "alko" ali "cigaret" ali katerekoli druge stvari, ki ni potrebna počel. Seveda ne vem, kdaj bo tvoj otrok zrel za to reč. Moj ta velik je bil že prej kot pri dveh letih, samo jaz sem bila takrat mlada mamica in nisem prepoznala znakov. Pa preveč neumnih knjig sem takrat še brala - kako bo otrok trpel ali kaj vem kaj so že pisali. Druga dva sta bila pri dveh letih, če ne bi bila, jih ne bi mogla prisilit, da gresta na kahlo. Itak mišice ne bi držale. Ker pri dveh letih je lahko opravičljiv razlog samo in edino fizična nerazvitost. A ti misliš, da smo bili mi, naša generacija prej suhi in čisto zato, ker bi nas tepli ali mišice namesto nas skup držali? Ne, ne, nismo bili nič bolj sposobni, samo mame niso imele pampersk, pa so se prej odločile, da preložijo odgovornost na otroka. In otrok je večinoma zrel tam nekje med letom in pol do dveh let - fizično mislim. Psihično pa tudi niso današnji otroci nič bolj zabiti, kot smo bili mi, prej obratno, a ne. Tako da jaz mislim, da se odvajanja od pleničke odloči mami v svoji glavi. Potem je otrok suh. Dokler pa so mamice preobremenjene, pa se jim ne da ukvarjat s to grozno zadevo, kar je tudi opravičljiv razlog zame, ker to s preobremenjenostjo je čista resnica, pa bo otrok v plenicah. Samo ne se zgovarjat na otroka, na povprečne bistrega in fizično normalno razvitega otroka, da ne zmore kahlice, ker to v večini ne zdrži argumentov. Je pa res, da motiva za na kahlico nihče nima. Zakaj pa bi moral pazit na to, kje in kdaj lula, če mu ni treba? Zakaj le? Nič ne dobi za to, da mora na to mislit, brez veze. Ena sama obveznoszt zanj je to, nič drugega. Zakaj bi se trudil? Tako da jaz ne verjamem v klamfe: Se bo sam odločil. Mogoče kaka pridna deklica, da bi ustregla mammici, da bi jo ta pohvalila, potem se pa končajo motivi in otroci.
Se pa strinjam z viv, treba je poslušat sebe, ker mama ve, kdaj je otrok pripravljen. Mogoče malo prej, mogoče malo kasneje, ampak "mehak" prehod je samo trpljenje za mamico, in za otroka, ki se matrata s plenicami (bi, ne bi, bi, ne bi, treba, mogoče pa danes, ko gremo v trgovino ni treba, treba, joj, danes pride babi, ni treba,......), doseže pa šele na zelo dolgi rok nekaj.
Sicer pa, vsak po svoje, pa srečno!
|
Natisni
, pa govori že ohoho časa 
