vista
|
Z zanimanjem prebiram raznorazna mnenja odkar je tema na forumu. Pa bom dodala še svoje izkušnje : Lahko povem svojo zgodbo, svoje občutke, mogoče ti bodo v pomoč. Sumila sem, da me vara. Pa vsakič, ko sem ga vprašala, dobila negativen odgovor…razen enkrat, ko se je zlomil in priznal. Razumem tvoj bes, bolečino. Vem kako boli, vem kako te hoče dobesedno raztrgati. Kričal bi, kričal, če bi le pomagalo. Ne veš kje si, kaj se dogaja, svet se vrti nekontrolirano, ti si pa nekje vmes, zmeden, žalosten, prizadet. Svet se ti podre. Izginejo vse predstave, spoznaš, da si živel v laži. V lažnem upanju, da si nekomu dovolj pomemben. Nikomur ne privoščim te bolečine, ker jo sama predobro poznam. Zato bi ti z veseljem pomagala. Pa ti lahko le rečem…čas zadevo omili. Pozabiš ne, oprostiš morda, navadiš se pa vsekakor. Kaj narediti sprašuješ? Jaz sem ga prosila, da se vrne, moledovala, SE PONIŽEVALA, njegova dejanja poizkušala pozabiti. Imela sem ga tako rada, da ga nisem želela izgubiti. Vse bi naredila, da ostane z mano. JAZ! PREVARANA! Halo?!?!? Kdo bi moral koga tukaj prosit?!?! Fant se je odločil za drugo. In SUPER je bilo tako. Ker jaz, kljub vsej neizmerni ljubezni do njega, nikakor nisem uspela izgubiti slike izpred oči. Njega in nje. Ponavljala se je vseh možnih variacijah. Vprašanja: zakaj sem mu tako malo pomembna, zakaj naju je prodal, zakaj je nekdo več kot jaz?!?!? Ko si nehaš postavljati ta vprašanja, je lažje. Lažje preboleti prevaro. Pozabiti ne. Leto dni sem potrebovala, da sem izgubila negativne občutke. Da sem se nehala obremenjevati. In zaživela. Danes na to gledam kot, da se ni zgodilo meni. Nisem jezna nanj, njuna slika – sploh več ne vem kako izgleda! Se pa prekleto dobro spomnim bolečine. Ne želim je več…in upam, da je ne bo. VSO SREČO!
|