ronja -> RE: Aima vendarle prav moj??? (26.3.2007 12:47:07)
|
Jaz ne bi bila jezna nanj, ker je šel k njim in predlagal to. Tudi sama sem v študentskih letih mela namen, da bi vsi skupaj kupili fantu kolo (sama pač takrat nisem imela dovolj denarja...), vendar sem se potem premislila. To se mi ne zdi sporno, sploh če si ti na tihem želiš ta tv. (on te navsezadnje precej boljše pozna kot starši in naj bi bolj vedel, kaj si želiš...) Oni pa imajo seveda pravico reči ne. Darilo mora bit dano iz srca in če jim ni za dat pol tvja, jim pač ni, pa konec, bilokoji že razlog... Boljše potem ne dat kot pa dat, pa ne iz srca. Da delajo razliko, je verjetno res in se mi ne zdi prav, tako da raumem tvojega, da ga to moti, saj smo vsi občutljivi na to, kako drugi delajo z našimi "boljšimi polovicami". Tudi meni ne bi bilo vseeno, če bi se mi zdelo, da imajo njegovi starši nejga manj radi kot njegovega brata (na srečo nimam tega občutka:). Vendar pa on tega ne more spremenit, torej je najboljše, da se sprijazni, sploh če tebe to ne moti. Ker se ti tega po svoje zavedaš (da res delajo razliko), nočeš pa tega direkt priznat, ga še bolj mori. Po moje je najlažje, da mu rečeš, da ga razumeš, da si se mogoče ti tudi nekoč sekirala zato (če si se, mu vsekakor povej!), pa si šla čez to in te zdaj to ne moti več (v tem primeru mu povej, zakaj te ne moti več, oz. kako ti je ratalo it čez to, da bo lažje razumel). Če te še vedno moti (kar se mi zdi, da malo te, zato si bila tudi tako zelo jezna nanj), pa mu tudi povej, "Lej, tudi meni ni všeč, da delajo razliko, ampak midva jih ne moreva spremenit, rajši imam, da mi dajo 10 jurjev iz srca kot pol tvja s stisnjenimi usti!" To bo razumel in ti ne bo več težil, vsaj po moje...
|
|
|
|