ronja
|
Hihi, ja, malo si res konfliktna , saj te čisto razumem, včasih sem bila sama čisto ista in še zdaj sem kdaj, kadar mi pač tako zapaše, ampak ne do tistih, ki jih imam rada. Razlog? S svojim vihravim vedenjem namreč včasih bolj prizadanemo človeka, kot bi si želeli... Ko nekoga zabiješ, je lahko čisto fajn, če je to debata z nekim idiotom na neki zabavi, ni pa tako fajn, če to narediš svojem lubiju. Ker se bo on zato slabo počutil, pa čeprav ni imel prav... Seveda tudi ni prav vse požirat in pustit, da hodijo po tebi. Prav je, da se človek postavi zase in za tiste, ki jih ima rad. Da se zna in hoče postavit, to je del odraščanja, naj bi se takrat nekak naučili... Ampak potem je pa treba naredit kompromis: poveš, kar te muči in s čim se ne strinjaš, vendar je izredno pomembno, kdaj in kako to poveš. Vem, da se je moja konfliknost zelo zmanjšala, ko sem ugotovila, da lahko eno stvar poveš na več različnih načinov in najbolj direkten in smrtonosen ni vedno najboljši... In še bolj se je to izboljšalo, ko sem ugotovila, da igra bistveno vlogo tudi trenutek... Včasih smo bolj pripravljeni slišat kritiko, kot kdaj drugič... Tako sem zdaj pripravljena počakat na pravi trenutek tudi precej dolgo (je pa zelo odvisno od odnosa in problema, so stvari, ki jih je treba hitro rešit in odnosi, ki bi zaškripali, če bi predolgo čakala, seveda)... Tako recimo ne morem čakati par mesecev, da bom fantu povedala nekaj, kar se mi ne zdi ok v najinem odnosu, ker bo vmes šlo samo na slabše, zato mu povem v roku 1 tedna, recimo, v tem času se pa že najde kak primeren trenutek, saj si s partnerjem veliko skup. Ko pa sem mu recimo hotela povedat, da se bi mi zdelo prav, da pove prijatelju, kaj ga moti na njem, pa sem čakala dlje, ker pač ni bilo tako urgentno in ker je to bolj delikaten pogovor... Pri bratu sem nazadnje čakala par mesecev, da sem ga dobila v pravi formi za pogovor, pa se je splačalo. Sem mu tudi povedala, da sem mu to želela že dolgo povedat in mi je bil hvaležen, da sem bila iskrena z njim... Torej prav je, da poveš, kaj misliš, samo še na načinu in tajminu mogoče malo delaj Saj to moramo itak vsi;) Pri nama je bil fant včasih tak, da ni nič rekel, kaj ga moti, jaz pa konfliktna, zdaj se je pa tako dobro navadil od mene in jaz od njega, da je dostikrat že on bolj konflikten, se prav smejeva nad tem!
|