|
zoya99 -> kaj je prav? (22.3.2007 11:39:05)
|
pozdravljene!
Na vas se obračam s svojo osebno težavo in sicer: sem oseba ločenih staršev, ki sta se ločila ko sem bila stara dve leti. Jaz sem ostala pri mami, oče je šel stran. Vsak sta si ustvarila svoje, novo življenje. Tako imam po očetovi strani še enega brata, pri mami pa eno sestro.
Večina časa sem preživela z mamo, očeta sem obiskova samo ob vikendih nekje na 14 dni. Pri njem je bilo kar vredu, le tiste prave očetovske ljubezni ni nikoli bilo med nama. Veliko mi je lagal, jaz sem verjela in bila velikokrat razočarana. Z mamo sva dolgo živele same, ampak me je po mojem dojemanju skozi malo krivila za to kar si je zgodilo v življenju, pa še njemu, sem bila baje podobna tako da je bilo še težje. Imela je velik vpliv na mene, saj je zelo dominantna oseba, zato tudi objemov in poljubov nisem nikoli doživela. Velikokrat sem bila tepena in moja samozavest je bila z leti na nuli.
Potem sem spoznala fanta in z njim sem 11 leto. Postala sem bolj odprta, imava štirimesečne hčer in lepo nam je. Moja samozavest je prišla nazaj, partner me spoštuje.
No in tu nastane problem: v aprilu imamo krst. Ker imam z očetom še vedno stike in tudi on velikokrat pride pogledat hčerko (tudi 'mačeha'jo obožuje in brat tudi) sem se odločila da povabim tudi njena. No in kosem to povedala mami je rekla, da ga ne misli tam gledat, da ji gre na živče on in njegova familija, da memi očitno nič ne pomeni to, da sem živela pri njej in da je ona zame skrbela, da se bova skregali če ga povabim.
No meni se zdi njeno vedenje krivično in sem močno prizadeta, ker tako čuti.
Kaj pa ve mislite?
Ima prav ?
Hvala in lep dan
|
|
|
|