Anonimen -> Ljubosumje? (5.10.2004 8:37:15)
|
Ne vem, če je normalno, ampak meni se to dogaja še sedaj, ko je mali star že dve leti in pol. Dobro, ko moram v službo, pač več ali manj mislim nanj. Kar bi pa brez malega lahko počela izven službe, tega pa ne počnem, ker imam občutek, da moram (in seveda hočem) biti skozi z njim. Smili se mi, če mora biti kje v varstvu, medtem ko ima jaz kakšne opravke. Naprimer po nakupih v Avstrijo ga vedno vzamem s sabo, čeprav je za vse neprimerno bolj naporno. Ali pa ko smo morali iti na morje pospravit prikolico. S seboj ga nismo mogli vzeti, ker čez dan še spi, pa tudi tečkal bi preveč, mi pa smo morali res delati. Ampak se mi je tako smilil, pa samo pri babici in dedku, s katerima se zelo razumeta, je moral biti... Ne vem, ali so vse mamice take, me tri smo pač take sorte...
|
|
|
|