Shania
|
Še malce poročila od začasne skrbnice:
Rudi scrkljan? Nikoli!  Drugače je pa mali res neverjeten, izredno potrpežljiv (bogvedi, kaj je dal že vse skozi, pa se ničesar ne boji, pri veterinarju je bil naravnost vzoren, tudi ko ga je raztegoval v vse smeri, midve z Bony sva ga že kopali, tiščali ob mizo na rentgenu, Rudonja pa malo pobrca, potem pa reče "okej"), odziven, maha z repom, ko ga ogovoriš, samo da počepneš je pri tebi, če pa ne počepneš, ima pa novo foro, da se vrže na tla in noge v zrak. Ko greš par korakov, on veselo teče za tabo, da ne govorim o njegovi prijaznosti, ko se stisne k tebi, bi on kar ždel in se crkljal, gleda te s takimi učki, da se stopiš, pa tista svoja ušeska da tako nazaj, da se ne moreš z njim drugače pogovarjat, kot v visokih piskajočih tonih.  Res je neverjeten, popolnoma neproblematičen - edino treba bi bilo delat na njegovih stikih s psi, ker zna malo dvignit grebenček iz preventive, če se mu kak večji samec približa, vendar ne naredi nič, samo kot po jajcih hodi s tistim svojim napihnjenim ovratničkom. Lucky pravi, da jo je že čisto zašarmiral, sosedje ga vedno pridejo počohat skozi ograjo, pri njem enostavno ne moreš ostat ravnodušen, ampak se takoj raznežiš, ko ti prihlača nasproti.
Kva je zdej (že govori po ljubljansko), manj slikat, več čohat!
Bony je bila neusmiljena, vaje je treba delat...
Sosedje ga obožujejo. 
Zamišljeni Rudek.
Takole nas je pa gledal, ko smo se poslavljale.
Za prikaz vecje slike kliknite nanje ..
< Sporočilo je popravil ribicaRR -- 14.4.2007 0:41:42 >
_____________________________
Najhujši greh v odnosu do živali ni v sovraštvu, ampak v brezbrižnosti. To je bistvo človeške nehumanosti. (G.B.Shaw)
http://www.zavetisce-horjul.net/index.php
|
Natisni
Drugic raje za lezece slike prilepi thumbnaile ..
Sem tako srečna, da smo mu lahko vsaj malo pomagali in da je ok. Res je nekaj posebnega.
Torej, veterinar ga je končno pogledal tudi zunaj, kako hodi, in Rudi je manekensko zakoračil na povodcu, tako da je veterinar ugotovil, da je izboljšanje očitno, sploh od prvič, ko smo prišli z našim malim smrdljivim Rudičem, ki je sedel tam v čakalnici, stisnjen v dve gubi (tako približno kot mi, ki nismo vedeli, ali smo ga pripeljali v Ljubljano na evtanazijo ali obstaja upanje, da bo še kaj iz fanta). Kot sem že rekla, nekaj je na tem, da je bil v zavetišču zaprt v majhen prostor, potem pa se je v začasnem domu končno lahko razmigal in je zdaj ogromno zunaj na vrtu, tako da ima veliko časa za treniranje svoje hoje - torej ni čudno, da je fant napredoval. Poleg tega je mnogo bolje, da hodi počasi (torej privezan na povodec, da lahko sprehajalec uravnava tempo), saj tako bolj uporablja tudi zadnje noge, kot pa da bezlja in se pri tem zapleta. 
