Anonimen
|
Dejte mi nekja pomagat razjasnit, da ugotovim a sem res tok malenkostna in tečna, pa da se pol spravim skulirat al pa zaropotat. Ko pridemo na obisk k tašči, dobim s tistim trenutkom ko prestopim prag občutek, da vlogo mame, mojemu sinčku prevzame tašča. Vzame mi ga iz rok in pol vse nas komandira kako in kaj. Včeraj je rekla: zdajle te lahko mamica nahrani, uspavala te bom pa jaz, ker znam to najbolje. Ko sem ga nahranila, je naredila mleko, mi ga vzela iz rok in ga šla uspavat. Pa vedno nastopi na tak način, da se res počutim kot tretje kolo. Pa ko pridemo reče možu (svojemu), daj mi tamle fruteka, da ga nahranim. Ne vpraša ali je lačen, a je prav da mu da to, nič. V tem primeru, vedno rečem, ne ne bo jedel, ni lačen in ne dovolim, da ga nahrani. Potem npr. tale primer ko reče: zdajle mi ga daj pa v stolček in se vsedi za mizo, ker bomo jedli, pa daj ga tule sem, da bo zraven mene, da ga bom lahko gledala ko bom jedla. In ko pol v stolčku sitnari in mu jaz rečem: miško takoj te vzamem, ona pogoltne kar ima na krožniku in hiti k malemu, ga vzame ven in odrvi z njim v dnevno. Morala bi biti vesela, da ga ima tako rada, da ga vzame, da lahko jaz v miru pojem, da si malo odpočijem, toda preveč me razjeda njen nastop do vnuka in mene. Saj če bi rekla, daj pojej v miru in odpočij si malo, ga bom že jaz imela ta čas. V tem primeru, ne bi nič rekla, da pa se vede do malega tako, kot daje mama ona, tega pa ne morem mirno sprejeti. Pa take, bodite tiho, da mi ne zbudite otroka.... Moj mož pravi, da sem postala preveč pikolovska, da kar prežim, kaj bo narobe rekla, kako bo besedo postavila, da se bom lahko potem obesila na to in težila. Saj v bistvu težim res pol le njemu, midva se kregava zaradi tega, njej tko redkokdaj kaj rečem. Tok sem smotana k ne znam zaropotat! Jezna sem sama nase, ker ji takoj ne povem kaj si mislim, temveč sem tiho, pol pa jamram drugim. Povejte mi dvoje: - ali sem do tašče res pikolovska - nikoli ne maram biti nesramna ali koga prizadeti, zato ne znam in ne morem (je kot nekakšna zapora) ljudem povedati, če mi kaj ne paše. Na lep način še gre, ko pa je treba nastopiti bolj na ostro, takrat pa totalna blokada. Ne gre. Kako naj grem preko tega. Kak nasvet?
|