jagoda5
|
Bom pa še jaz povedala svojo izkušnjo. V postonjski porodnišnici sem rodila lani. Sama nosečnost je potekala brez problemov. Tudi porod je bil v redu. Približno pol ure po porodu zjutraj, ki je potekal v redu, pa so se začele hude bolečine. To sem seveda povedala sestri in porodničarju, vendar je dejal, da je to normalno. Dali so mi nekaj proti bolečinam, vendar te niso popustile. Še vedno sem tožila o bolečinah, sestre so mi skušale pomagati, vendar ni nič pomagalo. Od zjutraj, pa do večera, me noben zdravnik ni prišel pogledat. Zvečer me je sestra pogledala in ugotovila velik hematom (podkožno krvavitev). Drugo jutro na viziti je zdravnik dejal, da morajo to operirati, vendar ne tisti dan, ker sem že jedla zajtrk (za narkozo moraš biti tešč). Torej sem bila operirana šele 2 dni po porodu, ko sem izgubila že mnogo krvi, da ne govorim, da sem se zelo slabo počutila in bila omotična. Po operaciji je prišlo do hudega zapleta, nemudoma so me ponovno operirali in me po zaslugi drugega zdravnika (ne iz porodnišnice) komaj rešili. Ko sem ležala na oddelku, so bile informacije o mojem stanju zelo skope. Nihče ni hotel nič reči, zdravniki so se izmenjavali, nihče ni točno vedel, kaj je bilo. Po dveh tednih so me odpustili (z zelo slabim krvnim izvidom, brez kakršnih koli zdravil). Odpustnica, ki sem jo dobila po pošti je bila napisana tako, da ni prenesla resne strokovne presoje. Ker sem čez teden dni ponovno začela krvaveti ter se moje stanje (vročina, omotičnost) ni izboljšalo, sem odšla v ljubljansko porodnišnico, kjer so me po štirih dneh odpustili v bistveno boljšem stanju. Ko tole prvič pišem na forumu, ponovno podoživljam dogodke. Tako kot sem jih tudi, ko sem slišala za žalostno novico o smrti porodnice v tej porodnišnici maja letos in ponovno zdaj. Zato sem se tudi odločila, da pišem. Moja osebna izkušnja postonjske porodnišnice je, da so sestre izjemno prijazne in se trudijo po svojih najboljših močeh. Če je s porodnico in otrokom vse v redu, je ta porodnišnica super. Problem pa je, če gre kaj narobe in je potrebno hitro zdravniško ukrepanje. Tu se pa zatakne. Tudi po porodu, kot tudi po operaciji nisem imela občutka, da bi kdo spremljal moje zdravstveno stanje, tako kot je bilo to npr. urejeno v ljubljanski porodnišnici, kjer je bil oddelčni zdravnik vedno na voljo in mi je dal vse informacije o mojem stanju. Moja izkušnja je tudi, da če te po porodu močno boli, ne bodi tiho (naj te ne prepričajo, da je to normalno!!!), ampak vztrajaj, da te pregleda zdravnik. Včasih moraš biti »siten«, da te vzamejo resno.
|