mamuška
|
Jaz sem drugo nosečnost preležala od 5. do 20. tedna in nato spet od 26, tedna pa do konca, zadnjih 6 tednov bolnici. Ni mi bilo težko, ker je bilo vse v korist mojemu otroku. Ves čas sem tudi imela težave, sprva krvavitve in krče, kasenje drugačne, na koncu otekanje in previsok tlak, navodil G sem se držala do pike. Tudi zdaj sem od vsega začetka v bolniški. Do konca aprila sem imela priporočene dnevne sprehode (imam med drugim težave s sečili in se moram nujno umirjeno gibat), s 1.5. imam, kot mnoge, mirovanje na domu bla bla bla. Takoj, ko sem prejela odločbo, sem poklicala osebno zdravnico, ginekologinjo in urologa, ki me spremlja. Vsi 3 so se samo za glavo zagrabili, tako ginekologinja kot os. zdravnica pa sta mi zatrdili, da "Mirovanje na domu" pomeni, da greš vsak dan lahko ven za eno uro dopoldan in eno uro popoldan. To ne pomeni, da se zbašeš v avto in se nekam odpelješ ter združiš obe uri, tudi ne pomeni, da greš in obredeš vse bližnje in daljne šoping centre in z njih navlečeš vse možno in nemožno, tudi ne pomeni, da povisevaš po kafičih, pač pa pomeni SPREHOD - umirjeno gibanje, ki koristi vsaki, ki ne krvavi in nima grozečeag splava ali prezgodnjega poroda. Ta argument naj bi veljal tako za komisijo ZZZS kot tudi za komisijo, ki ti jo lahko pošlje delodajalec. Jaz sem jo v 2. nosečnosti imela čast gostit 2 x, 1 x zavodsko, 1 x pa delodajalčevo. Edinkrat, ko sem se premaknila od doma, sem odšla k moji materi, ker je mož moral na službeno pot, jaz pa se še vedno v glavnem ležala, takrat me je G opremila s celim šopom papirja in izrecno dovolilnico, da dovoljuje prevoz in bivanje pri starših.
|