Vijoličarka
|
Jaz ga pa razumem, če gre samo zato, da mu je nelagodno.
Njihova družina ima svoj način življenja in jim je mogoče neudobno, da bi še kdo se "priselil tja" in postal nekakšen del družine. Zna biti moteče. Vem, da znanko hudo moti, ko ji vsi njeni otroci (trije študentje) vodijo partnerje domov in nikoli ne ve, koga bo srečala sredi noči v kuhinji v pižami, gatah ali celo brez vsega. Se pa noče pritoževati, ker se ji zdi bolj varno, da so doma. Je pa vseeno živčna in komaj čaka, da bo lahko spet doma in sproščena v svojem domu.
Skratka, dom njegovih staršev je njihov dom in njihovo stališče je, naj si sin napravi svojega in tam počne, kar mu paše. In mogoče, ker tako razmišlja tudi sam, tudi vaš dom gleda tako, čeprav morda tvojim staršem ne bi šel na živce in drugače gledajo na zadeve, ampak on bi se čudno počutil. Ima pač mogoče malo staromodnega "rešpekta", da bi mu bilo čudno srečati tvojega očeta v kopalnici, on pa iz postelje njegove hčere.... Za tvojega očeta ne vem, ampak poznam kar precej očetov, ki si takega srečanja tudi pod razno ne želijo, ne glede na to, koliko so hčere stare. 
Torej čimprej uredita tisto mansardo in res zaživita samostojno, pa bosta videla, kako vama bo šlo. Takrat se bo pokazalo ali je šlo samo za nelagodje ali za kaj drugega. Boš videla, ali bosta v mansardi res samostojna ali pa bo kar naprej treba nek trivialnosti "zaradi njegovih staršev" v obzir jemati. Upam, da bosta imela svoj vhod. Pozitivno zna biti pa to: če želijo njegovi starši svoj mir in intimnost, ga bodo privoščili tudi vama (beri zgodbe o taščah, ki kar naprej vdirajo snaham v stanovanje in s seboj vodijo četo sosed na inšpekcijo, pa če uboga snaha spi, lula, se tušira ali karkoli drugega ......).
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Natisni
pa vendarle...Jz ga ne bi silila - bi spoštovala njegovo željo, vsekakor pa bi se z njim odkrito pogovorila.
In skoraj bo eno leto, ko jaz sploh se ne poznam njegovih starsev, niti on mojih. In, nama zarad tega kaj fali?? Ne. Midva se mava super. In ce nebi mela kam it? Potem bi pac se danes spala narazen. Tko pac je. Jaz k njemu niti pod razno nebi sla, ce so njegovi doma, njega pa tud nebi k seb vzela, ce bi se vedno zivela s starsi. Niti pod razno. Tko sem pac navajena. Ne vem zakaj. Nasa familja je nasa, njegova je njegova, jaz in on sva pa spet cisto svoja. Mogoce sem cudna, kaj pa vem, ampak taka sem. Pa mam njega najrajsi na svetu in zelo rada spim z njim, ampak nebi pa z njim spala, ce vem, da v sosednji sobi spijo moji starsi. Noup. No, al pa njegovi. Jao. Men se zmesa.
Tko da sem vsak dan hvalezna, da mava svoj flet, kjer je samo najino.
